Cerkljanska godba na pihala zapolnjuje pomemben prostor glasbene kulture v občini Cerkno in bližnji ter daljni okolici. Vse od leta 1974. V tem času se je zvrstilo veliko število nastopov, gostovanj, samostojnih koncertov, snemanj. Prišli so vzponi, pa tudi padci. Vsak izmed njih je na Cerkljanskem pustil poseben pečat. Godbo zadnjih 10 let vodi dirigent Andrej Zupan, z njim se je godba spreminjala, glasbeno dozorela in je pripravljena, da vam predstavi 40-letno zGODBO.

O tem smo se pogovarjali z dirigentom Andrejem Zupanom, ki vodi godbo zadnjih 10 let, in s predsednico Eriko Švigelj, ki že 16 let ves svoj prosti čas posveča prav Pihalnemu orkestru Cerkno.

ANDREJ ZUPAN – dirigent cerkljanske godbe zadnjih 10 let

Andrej Zupan je profesor klarineta na Srednji glasbeni šoli in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer predava klarinet, komorno igro, specialno didaktiko pihal in pedagoško prakso. Vodi mednarodne seminarje in mojstrske tečaje za klarinet in je član mednarodnih žirij na tekmovanjih klarinetistov. Kot koncertant in profesor gostuje po številnih tujih univerzah (ZDA, Anglija, Slovaška, Belgija, Italija …). Kot dirigent pa vodi kar tri orkestre; poleg cerkljanskega še Orkester Mandolina Ljubljana in Pihalni orkester na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.

1.    Andrej, s svojim strokovnim znanjem, izjemnim posluhom za glasbo, pristnim in čutnim pedagoškim delom in toplim odnosom ste vrata do orkestra v Cerknem odprli 1. oktobra 2003. Kako se je pravzaprav ta zgodba, vaša pot v cerkljanskem orkestru začela?

Pravzaprav čisto nepričakovano. Nekega dne me je poklicala predsednica godbe gospa Erika Švigelj, rekoč, da je od glasbenikov slišala zame in me sprašuje, če bi bil pripravljen prevzeti vodenje pihalne godbe. Najprej nisem bil preveč navdušen, saj sem imel kot koncertni solist na klarinetu in profesor preveč dela. Pa je kar vztrajala in sva se dogovorila, da pridem v Cerkno vsaj pogledat prostore in da mi malo več pove o delovanju godbe. Pa sem šel … In sem še vedno tu!

2.    S svojim znanjem, ustvarjalnim delom in posluhom ste v vseh teh letih – lahko rečem - znali vplivati na slehernega posameznika v orkestru, pripomogli ste k napredku vseh, ki so igrali in še vedno igrajo v njem, in zarisali pomembne mejnike v skorajda 40-letni zgodovini Pihalnega orkestra Eta Cerkno. Kako vi gledate na orkester nekoč in danes?

Ko sem prišel v Cerkno, je bila godba ena izmed mnogih v Sloveniji, ki je pač preigravala ustaljen godbeniški repertoar in se pojavljala na različnih prireditvah. Danes, po desetih letih dela in vztrajanja, je to koncertni orkester, kjer vsak glasbenik ve, kakšna je njegova vloga, in ve, kaj se od njega pričakuje. S svojim rednim delovanjem, izbranimi koncertnimi programi in nastopi že nekaj časa presegamo okvire amaterske dejavnosti.

3.    Vsako leto naštudirati povsem nov program za dva tematsko povsem različna koncerta ni mačji kašelj?

To je zelo zahtevno in odgovorno delo. Ampak le ambiciozna programska in koncertna politika vodi do napredovanja orkestra v vseh pogledih. Mene, kot dirigenta, ne zanima preigravanje koračnic. Moje ambicije s cerkljanskimi godbeniki so to, kar lahko slišite, vidite zadnjih 10 let. Svežina programa, ideje, energija, pripadnost, koncerti na najvišjem profesionalnem nivoju, izpiljen programa do zadnje malenkosti. To so stvari, ki nas ločijo od drugih orkestrov in ki jih opažata tako naša stalna publika kot tudi strokovna javnost.

4.    Je to za vas poseben izziv – voditi godbo kot je cerkljanska? Sami ste namreč vrhunski glasbenik. Tako po izobrazbi kot tudi v srcu, duši. Temu pripomorejo tudi vaše korenine, vaš oče je bil prav tako odličen glasbenik, vrhunski dirigent?

Čeprav sem akademsko izobražen glasbenik, sem po duši ˝plehmuskontar˝. To pomeni, da sem zrasel v godbi in iz nje izhajam. Vsega tega pa verjetno ne bi imel, če ne bi bil moj oče Alojz Zupan, klarinetist, profesor, dirigent in eden največjih poznavalcev godbeništva na Slovenskem in tudi širše. Od njega sem se naučil ne le igrati klarinet, ampak tudi dirigirati, razumeti glasbo in jo znati z vsem srcem, kot pedagog, prenašati drugim - v prijateljskem, a hkrati profesionalnem duhu.

5.    Kdaj vam je bilo najtežje, ste si v teh desetih letih kdaj rekli »Kaj mi je bilo tega treba …«

Seveda so prišle vmes tudi krize. Saj veste, do Cerknega je kar nekaj kilometrov, ovinkov in tja prihajati dvakrat na teden celih desete let, ni mačji kašelj. Vse moje krize in "muhe" pa je znala vedno razumeti predsednica godbe gospa Erika Švigelj, ki je s svojo profesionalnostjo, srcem in pozitivno energijo spremenila vsako črno misel na bolje. Mislim, da ima največ zaslug za to, da še vedno vztrajam in prihajam v Cerkno.

6.    In za konec še beseda o praznovanju jubileja, 40-letnice vrhunske zGODBE. Jubilej boste proslavili na prav poseben način – s prepletom zgodbe, ki bo prinesla 40 let dela, koncertov, vaj, odrekanj, gostovanj … v prerezu, seveda, glasbe. Andrej, česa vsega se lahko nadeja vaša publika v letu jubileja?

Pripravili smo pestro koncertno dogajanje. Najprej bo na vrsti jubilejni koncert z zelo zahtevnim programom. Predstavili se bomo s skladbami, ki vsaka zase zahtevajo vrhunsko formo glasbenikov in profesionalno pripravljenost orkestra. Naj samo omenim, da bo ena od skladb tudi Amerikanec v Parizu ameriškega skladatelja Georga Gershwina.

Ta, jubilejni koncert, bo v soboto, 17. maja zvečer, v prostorih OŠ Cerkno.

Potem pripravljamo koncert na trgu, ki bo namenjen širši publiki in, kjer smo k sodelovanju povabili tudi druge glasbene formacije, ki delujejo v Cerknem. Predvidoma bo temu koncertu moč prisluhniti poleti. Jeseni pripravljamo še koncert za šolsko mladino v Osnovni šoli Cerkno, kjer se bomo z atraktivnim programom predstavili najmlajši publiki. Leto pa bomo,seveda, tradicionalno, zaključili z dvema božično-novoletnima koncertoma.

Naj ob tem povabim vse, da se nam na kakšnem od naštetih dogodkov tudi pridružijo in ocenijo naše delo.

ERIKA ŠVIGELJ – predsednica Pihalnega orkestra Cerkno

1.      Vsaka zGODBA ima svoj začetek. Prva godba na pihala je v Cerknem sicer delovala že od leta 1903, žal o tej godbi ni veliko podatkov. Po letu 1927 je tovrstna glasbena dejavnost v Cerknem popolnoma zamrla, po dolgoletnem kulturnem zatišju na glasbenem področju pa je v kolektivu Tovarne elektrotermičnih aparatov dozorevala misel in želja po ustanovitvi godbe na pihala. V letu 1974 je prišlo do uresničitve te želje. Kako bi povzeli začetke cerkljanske godbe?

Uradni začetek godbe je bilo res leto 1974, je pa že dve leti prej v podjetju ETA Cerkno prišlo do ideje o ustanovitvi godbe in ob podpori ideje takratnega direktorja podjetja Stanka Mervica in pomoči sindikata, se je ideja prelevila v trdo delo. Z glasbeno šolo je stekel dogovor o usposabljanju bodočih godbenikov glede poučevanja teorije in igranja na inštrument. Brez odrekanja takratnih članov kolektiva in moralne podpore, ne bi bilo uspeha. Potrebno je bilo nabaviti inštrumente, zagotoviti usposobljen kader za poučevanje, prostor za vaje, pridobiti godbenike, ki so štirikrat tedensko hodili k pouku glasbe. Začetna zagnanost je bila velika, kar 80 kandidatov je bilo, a do uradne ustanovitve godbe jih je vztrajalo le še 30. V začetnem delu je to težavno organizacijo prevzel g. Gabrijel Brelih, ki ga lahko označimo kot »pionirja« pri ustanavljanju orkestra. V prvih letih delovanja je prevzel tudi mesto predsednika.

Orkester je svoj »krstni« nastop doživel 28. novembra, leta 1974, na proslavi posvečeni dnevu republike. Svoj drugi nastop je orkester imel le dva dni za tem, ko so se člani poslovili od ustanovitelja godbe, direktorja Stanka Mervica. Finančno in moralno skrb za orkester je takoj - uspešno in vestno - prevzel direktor Rafael Mavri in za orkester skrbel vse do upokojitve. Za predano podporo orkestru mu je godba podelila plaketo »Častnega člana godbe«.

2.      V vsem tem času so prišli vzponi, pa tudi padci. Kateri so najpomembnejši mejniki cerkljanske godbe?

Vzponov in padcev je bilo v vseh teh 40 letih kar nekaj.  Dejstvo je, da so bili vzponi odmevni in so dali navdih za nadaljnje delo, padci pa so godbi predstavljali neke vrste šolo in izziv za še boljše organizacijsko in pedagoško delo. Pa se bom v nadaljevanju osredotočila na čas mojega šestnajstletnega predsedovanja in kot padec izpostavila odstop velikega števila godbenikov v tem času. To pa predvsem zaradi izseljevanja mladih iz kraja v kraj, zaradi iskanju zaposlitve ter premajhnega preliva podmladka iz glasbene šole. Godba je glede na število članov na vseh sekcijah zelo okrnjena, izjema so le flavtistke (op.a.: smeh). Za vzpon si štejem lastno intuicijo pri izbiri sedanjega dirigenta Andreja Zupana, ki je pred desetimi leti prevzel umetniško vodenje orkestra in s svojim strokovnim znanjem, izjemnim posluhom za glasbo, pristnim in subtilnim pedagoškim delom ter toplim odnosom do godbenikov pripomogel, prav v teh težkih časih za orkester, k izjemnemu napredku  ter ga razvil do te mere, da se ta uspešno predstavlja v domačem okolju in širše. Naj na kratko izpostavim le oceno g. Mirota Sajeta - strokovnega spremljevalca revije pihalnih orkestrov - »Izredno prezenten in prepričljiv nastop! Orkester ima zares lep in kultiviran zvok. V tehničnem smislu zelo prepričljivo in brez težav. Odlično, suvereno dirigiranje in nenehno iskanje tekstovnih nadgradenj! Prav tako izstopa energija orkestra, ki resnično navdušuje in prepričuje! Upam, da se bo orkester odločil za kako tekmovanje doma ali na tujem! Iskreno čestitam, in najlepše želje za uspešno delovanje tudi v prihodnje!«

Očitno energija orkestra in dobro izbrani programi navdušujejo in prepričujejo, saj to dokazujejo tudi dobro obiskani koncerti. Naj se pohvalim, da smo v zadnjih letih dvakrat igrali v naši prestolnici, prvič pred Magistratom, drugič na Prešernovem trgu in vsakokrat do polnega napolnili trg s poslušalci, poželi odmeven aplavz in pohvale po koncertu, povpraševali so celo po naših zgoščenkah.

3.      40 let je dolga doba. Veliko članov se je zamenjalo, odhajali so novi, prišli stari. Koga lahko na tem mestu izpostaviva, ki je del godbe že od samega začetka, torej vse od leta 1974?

Edini član, ki vztraja od samega začetka, sprejema izzive, ki mu jih narekuje orkester je pozavnist Branko Pirih, ki je bil v osemdesetih letih tudi predsednik. Ne smem pozabiti na saksofonista in bas kitarista Braneta Breliha in saksofonista Stojana Obida, ki sta v orkester vstopila le par let kasneje in imata ravno tako veliko zaslug za to, da smo orkester pripeljali do 40. letnega jubileja.

4.      Verjetno vam še danes največjo težavo predstavlja podmladek, kar nekaj je inštrumentov za katere, predvsem mladi, svoje znanje nabirajo v Glasbeni šoli Idrija, velikokrat se zgodi, da postanejo tudi del godbe na Idrijskem, če ne celo v drugih krajih po Sloveniji. Je vsako leto težje pridobivati nove člane, zlasti mlade, ki bi stopili v godbeniške vrste?

Prav podmladek je naša največja težava - zadnje desetletje, če ne več. Časi so se precej spremenili, mladi imajo polno izzivov v življenju, polno ponudb in le mladi, ki imajo finančno in moralno podporo staršev, so delavni. Tisti, ki jim glasba in druženje pomenita veliko, lahko v orkestru vztrajajo. Veliko prostega časa porabijo za učenje doma, za vaje, ki so ob petkih in sobotah zvečer in za nastope orkestra. Zato morajo  biti strpni in prilagodljivi, da se lahko vključijo v tako raznolik sestav članstva, kot je orkester po razlikah v letih in izobrazbi. Je pa res, da tudi glasbena šola v preteklih letih ni zagotavljala zadostnega podmladka, ni imela profesorjev v Cerknem za poučevanje na inštrumentih, ki bi služili tudi potrebam orkestra. Osebno sem se velikokrat zavzela za to problematiko in stopila v kontakt z vodstvom glasbene šole, skupaj smo naredili smernice in strategijo. Vsak po svoje se trudimo, da pridobivamo mlade za učenje na teh inštrumentih, večje in dražje inštrumente, ki jih starši težje kupijo otrokom, kot so denimo tuba, bariton, pozavn, rog, tolkala, jim tako godba kot glasbena šola nudimo v izposojo. Seveda pa so to šele začetki. Potreben je čas in dobro finančno stanje orkestra, da si bomo lahko tudi v prihodnje privoščili izposojo inštrumentov ter pridobivali mlade, da nadaljujejo svojo glasbeno pot po končani nižji glasbeni šoli.

5.      Prav je, da se spomnimo tudi vseh dirigentov, ki so vodili cerkljansko godbo od začetka do danes?

Prvi dirigent, ki je sodeloval pri ustanavljanju orkestra in je potem za eno leto tudi prevzel dirigentsko palico, je bil klarinetist Ivan Rijavec iz Idrije, ki je bil tudi pedagog na glasbeni šoli in zborovodja. Za njim je dirigentsko palico prevzel tubist Ivan Marinič iz Goriških Brd. V času vodenja orkestra se je vozil k nam iz Ljubljane, kjer je bil zaposlen kot tubist v Godbi milice, sedanjem Policijskem orkestru in pomagal v orkestru Opere v Ljubljani. V Cerkno je hodil polnih 19 let, z zavestjo, da je tu potreben in da njegovo delo obrodi sadove. Za njegovo požrtvovalno delo mu je naš orkester ob praznovanju 25-letnega delovanja podelilo plaketo »Častnega člana godbe«. Takrat je orkester že vodil domačin - trobentač Domen Prezelj, ki je ravno končal Srednjo glasbeno šolo in prinesel v orkester mladostno svežino, sedaj pa uspešno vodi orkester v Idriji. Za njim je za krajši čas vodenje prevzel pozavnist Julijan Vidmar iz Idrije, ki izhaja iz znane glasbene družine v Idriji. V tem času je znotraj orkestra ustanovil tudi Big band ETA Cerkno, ki se je uspešno predstavil v kraju in širše, a je z njegovim odhodom prenehal delovati. Zadnje desetletje pa orkester vodi klarinetist Andrej Zupan iz Ljubljane. Je profesor klarineta na Srednji glasbeni šoli in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer predava klarinet, komorno igro, specialno didaktiko pihal in pedagoško prakso. Vodi mednarodne seminarje in mojstrske tečaje za klarinet in je član mednarodnih žirij na tekmovanjih klarinetistov. Kot koncertant in profesor gostuje po številnih tujih univerzah (ZDA, Anglija, slovaška, Belgija, Italija …). Kot dirigent vodi kar tri orkestre, poleg našega še Orkester Mandolina Ljubljana in Pihalni orkester na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.

6.      Biti godbenik ni le priti na vaje, odigrati koncert in uživati. V ozadju je vrsta aktivnosti, ki jih je potrebno izpeljati, da seveda lahko pripravite letni koncert. Ne enega, dva povsem različna. Veliko je organizacijskih poslov, odrekanj, usklajevanj. Ogromno idej, volonterskega dela?

Povsem drži, kar ste povedali. Če hočemo biti aktivni, organizirati koncerte, se udeleževati revij, gostovanj moramo obvezno poskrbeti za kontinuirano obliko vaj čez celo leto. Tu so nenehna usklajevanja med godbeniki, saj jih velika večina študira v Ljubljani, veliko jih je zaposlenih izven našega kraja in tam tudi živijo, usklajevanj med godbeniki in dirigentom, ki je polno zaseden, dogovarjati se moramo s hotelom, saj imamo dvorano za vaje v souporabi. Za organizacijo treh samostojnih koncertov v domačem kraju (dva za novo leto in enega spomladi) se usklajujemo z OŠ, ker moramo jedilnico v OŠ spremeniti v »pravo« dvorano. Pri tem je aktivna pomoč vseh godbenikov nujno potrebna. Za koncerte se moramo terminsko usklajevati še z nujno potrebnimi substituti, to so zunanji godbeniki, ki nam priskočijo na pomoč pri izvedbi koncertov.

Veliko delo predstavlja tudi izbira programa za koncerte in ostale nastope, kar predstavlja veliko angažiranosti in dela. Glede izbire letnega programa, ki ga poslušalci slišijo na naših nastopih, ni enostavno istočasno zadovoljiti željam, znanju, potrebam in interesom vseh godbenikov, še težje pa željam in interesom med godbeniki in dirigentom. Pri usklajevanju teh zadev prevzamem vodilno vlogo sama. Postopati moram razumsko in istočasno subtilno. Zavedati se moram, da smo »kadrovsko podhranjeni«, na drugi strani pa je dirigent, ki ima veliko pedagoških, strokovnih sposobnosti in znanja, ki želi z nami delati presežke. Vedno iščem nek kompromis med godbeniki ter na drugi strani med godbeniki in dirigentom. Slednja zadeva mi vzame veliko časa in energije. Je pa še ena zadeva, ni dobrih rezultatov, koncertov brez denarja, kvaliteta vedno stane. Energijo in moč za to črpam iz vedenja, da me godbeniki in dirigent sprejemajo, podpirajo, da zaupajo vame. Med nami so se razvile prijateljske vezi, ki pa ne vplivajo na profesionalno delo orkestra.

Tu so še usklajevanja z občino, odnosi do sponzorjev, JSKD Idrija, zveze slovenskih godb. Skrbeti je potrebno tudi za nakup, vzdrževanje in popravilo inštrumentov. In še bi lahko naštevala. Moje delo v orkestru je volontersko, zato si kdaj želim, da bi lahko včasih šla na vaje popolnoma neobremenjena. Veliko imam idej, veliko stvari bi lahko bolje opravila, a tu je še vrsta ostalih dejavnikov, ki vplivajo na to.

7.      Verjetno brez podpore doma, v družini, ne bi šlo?

V taki meri najbrž res ne. Mi ne očitajo časa, ki ga porabim za orkester. Nočem pa svojo družino vpletati v moje delo, jih ne obremenjujem z »zakulisjem«, ki je v orkestru. Želim da so moji bližnji neobremenjeni.

8.      Jubilej boste proslavili na prav poseben način - s prepletom zgodbe, ki bo prinesla 40 let dela, koncertov, vaj, odrekanj, gostovanj… v prerezu, seveda, glasbe. Osrednja dogodka na temo praznovanja bosta kmalu. Prvi že v soboto, 17. maja.

Našo 40-letnico ne bomo zaokrožili samo z enim osrednjim dogodkom, ampak bomo vse koncerte v tem letu na nek način posvetili , praznovanju. Ob tej priliki vse bralce časopisa  v svojem in v imenu godbenikov vabim na naslednje dogodke:

• Jubilejni koncert, ki bo v soboto, 17. maja, ob 20. Uri, v OŠ Cerkno.
• Promenadni koncert, ki bo junija.
• Koncert za osnovnošolsko mladino in njihove starše. Ta bo v soboto, 8. novembra, v dopoldanskih urah, v prostorih OŠ Cerkno. Ta dan bo imela šola Dan odprtih vrat. Namen koncerta pa je, približati orkester otrokom in njihovim staršem in posledično spodbuditi vpis otrok v glasbeno šolo na inštrumente potrebne za delovanje orkestra.
• Ter seveda na božično-novoletna koncerta, ki bosta 25. in 26. decembra, v OŠ Cerkno.

Maja Filipič