Dejavnosti godbeništva
Kapelnik Leander Pegan si je s svojim delom, iskrivimi in jasnimi stališči, z doslednostjo in ljubeznijo do glasbe, zlasti do godb, ustvaril v slovenskem godbeništvu in med njegovimi sodelavci in prijatelji, velik ugled in globoko spoštovanje.
Slovensko godbeništvo, ki se s svojimi godbami kot ustaljenimi glasbenimi formacijami ponaša z že več kot 350-letno tradicijo, je začelo svoje stanovsko združenje organizirati šele pred dvainštiridesetimi leti. Od začetkov take organiziranosti premore le nekaj glasbenikov in organizatorjev, ki so na glasbenem in organizacijskem področju slovenskemu godbeništvu dali poseben in izjemen pečat.
Petdeset let že kapelnikuje Leander Pegan ter obnavlja in ustanavlja godbe na južnem Primorskem. Začel je s Pihalnim orkestrom Piran, s katerim je nastopil na 1. republiški reviji pihalnih orkestrov Slovenije 18. junija 1967 v Kopru in na 2. tekmovanju pihalnih orkestrov na 2. težavnostni stopnji leta 1969 prav tako v Kopru. Potem pa je bil kapelnik Postojnske godbe, Glasbenega društva Viktor Parma iz Trebč, Kraške pihalne godbe Sežana, Vaške godbe Komen, Brkinske godbe 2000, Pihalnega orkestra Vrhpolje – Vipava in Vrhovske vaške godbe Tabor. To je delo, ki nima primere pri širjenju godbeništva na Slovenskem.
Kot pravi učitelj in pedagog je znal vedno oceniti, kdaj lahko zapusti mesto kapelnika in ga prepusti mlajšim. Prav vse Peganove godbe uspešno opravljajo svoje delo in se razvijajo, kar dokazuje, da je znal ustvariti dovolj široko, kakovostno in trdo osnovo za njihov obstoj in nadaljnji razvoj.
Od začetka organiziranega godbeništva leta 1976 do 1984 je bil član Odbora Zveze pihalnih orkestrov Slovenije in nazadnje še član Komisije za vzgojo in izobraževanje v mandatu od leta 2005 do 2010. Ob tem je bil pobudnik Revije kraških godb, ki predstavlja in povezuje godbe s Krasa z obeh strani meje v enoten slovenski kulturni prostor. Te godbe so bile pomembna oblika slovenstva, sedaj pa že predstavljajo povezovanje obeh narodov.
Poleg navedenega delovanja je izrazito pomembno tudi njegovo delo kapelnika in dolgoletnega ravnatelja v javnem glasbenem šolstvu. Skrbel je za vključevanje mladih glasbenikov, učencev glasbenih šol v skupno igranje v godbah. Mnogo njegovih učencev je nadaljevalo glasbeno pot v slovenskih profesionalnih orkestrih, marsikateri je tudi uspešen glasbeni pedagog. Vzor sodelovanja med godbami in glasbenimi šolami tudi za današnji čas.
Kapelnik Leander Pegan si je s svojim delom, iskrivimi in jasnimi stališči, z doslednostjo in ljubeznijo do glasbe, zlasti do godb, ustvaril v slovenskem godbeništvu in med njegovimi sodelavci in prijatelji velik ugled in globoko spoštovanje.
Ob petdesetletnici obnavljanja in ustanavljanja pihalnih godb na južnem Primorskem je častni prstan, najvišje priznanje Zveze slovenskih gob, za leto 2013 Leandru Peganu, ki je na glasbenem in organizacijskem področju slovenskega godbeništva prispeval oseben in izjemen pečat, podelil Tone Urbas na poletnem prazniku KS Vrabče in Razvojnega društva Vrhe 18. avgusta 2013 na Taboru nad Vrabčami.
Tone Urbas
Dec 13, 2014