Dejavnosti godbeništva
Po dolgem pričakovanju je le prišel 26. 6. 2015, dan, ko smo se s Pihalnim orkestrom Koper odpravili v Canterbury na Nacionalni simpozij za pihalne orkestre (National Concert Band Symposium), v sklopu katerega je potekalo tudi mednarodno tekmovanje.
Na jugovzhod Britanskega otočja smo po približno štiriindvajsetih urah vožnje z dvonadstropnim avtobusom prek Slovenije, Avstrije, Nemčije, Luksemburga, Belgije in Francije ter s trajektom prek Rokavskega preliva prispeli nekoliko utrujeni, a dobre volje. Naš prvi daljši postanek smo naredili v pristaniškem mestu Dover. Po večurnem sprehajanju in lenarjenju smo pot nadaljevali do cilja – mesta Canterbury, natančneje študentskega naselja v sklopu univerze Kent. Po nastanitvi v za Anglijo tipičnih opečnatih hiškah z enoposteljnimi sobami je sledil večerni ogled mesta z odličnimi lokalnimi vodiči. Tako smo zaključili prvi dan in utrujeni legli v postelje.
Nedeljsko jutro se je začelo v pričakovanju popoldanskega tekmovalnega nastopa. Da so priprave potekale gladko, so poskrbeli starši, ki so na celotnem potovanju odlično pazili na mlajše člane, ob jutrih pa so se spremenili v kuharje in nam pripravili zajtrk.
Dopoldan smo godbeniki lahko izkoristili za zadnje vaje, uglaševanje in urejanje videza, popoldne pa smo kot zadnji od petih orkestrov, ki jih je organizator med več kot 80 prijavljenimi izbral v predizborih, stopili na oder dvorane v Kentu. Tam so bili občutki za večino mešani – nekaj treme, presenečenje nad čudno akustiko dvorane, nelagodje ob pogledu na tričlansko žirijo in popolna koncentracija. Naš polurni program je bil sestavljen iz treh skladb; za uvod smo zaigrali prvi stavek uvodne Sinfonie k operi Lucio Scilla Johanna Christiana Bacha, sledila so Sprenevedanja Bojana Adamiča, zaključili pa smo z Legendo o Aliju Babi Berta Appermonta. Veseli, da smo z obveznostmi opravili in zaigrali kot najbolje znamo, smo dan preživeli v pričakovanju večera, ko so na gala koncertu razglasili nagrajence in zmagovalca. Na naše veliko presenečenje, predvsem zato, ker smo vedeli, da so bili konkurenčni orkestri sestavljeni iz visokega odstotka akademsko šolanih glasbenikov, smo dosegli odlično tretje mesto. A bolj kot uvrstitev nas je razveselilo dejstvo, da je naš orkester dobil kar tri nagrade od šestih, ki jih je podelila žirija; sekciji pihal in tolkal sta prejeli posebno pohvalo, sekcija baritonov pa pokal za najboljšo trobilno sekcijo na tekmovanju. Kot se spodobi, smo zvečer rezultat proslavili ob spontanem ustvarjanju glasbe, hrani in pijači.
Kar nekoliko prezgodaj nas je presenetilo ponedeljkovo jutro, ki smo ga pozdravili z nekaj godrnjanja, a smo kmalu sedeli na avtobusu in se skoraj popolnoma prebujeni odpeljali v angleško prestolnico London. To prekrasno mesto smo si ogledali v manjših skupinah. Nekateri so si poleg ogleda znamenitosti privoščili počitek v parku, drugi nakupovanje, nekateri pa smo si zvečer iz prve vrste ogledali šov Let It Be, na katerem so nas štirje izvrstni glasbeniki z živo glasbo popeljali skozi celotno ustvarjanje nekdanje liverpoolske skupine The Beatles.
V torek smo se zbudili že zelo zgodaj, saj je prišel čas za pot proti Parizu. Žal pa ni šlo brez zapletov. Presenetila nas je namreč stavka francoskih pristaniških delavcev, zato smo namesto, da bi si ogledali Pariz, ostali na doverskih belih klifih, na travniku z razgledom na morje. Glede na to, da nam je grozilo, da na otoku ostanemo do sobote, je bilo vzdušje popolnoma v nasprotju s pričakovanji – igre z žogo, glasba in poležavanje v senci med čakanjem so se večini prilegli in delovali kot odličen team-building. Vseeno pa smo si že želeli domov, zato smo poskusili srečo v pristanišču in se ob polnoči vendarle uspeli vkrcati na trajekt.
Na dolgo pot domov smo krenili polni vtisov, spominov in novih prijateljstev, predvsem pa s potrditvijo, da delamo dobro, da se je trud na vajah obrestoval, in z novim zagonom, da popravimo pomanjkljivosti, da bomo na naslednjem tekmovanju še boljši.
Najprej pa počitnice! ☺
Anja Lešek
Jul 08, 2015