Dejavnosti godbeništva
(Povzetek okrogle mize na 15. F3ŽO, 30.sept. 2015, CD)
Ljubiteljska kultura združuje vse generacije, omogoča vseživljenjsko učenje in je vzorčen primer druženja in sodelovanja med generacijami. Sožitje generacij v kulturi je zanimiv preplet ljudi različnih starosti za doseganje kakovostnejšega življenja in skupnih ciljev. Aktivna vključitev v kulturi bogati življenje vseh generacij.
Ljubiteljska kultura ima srce in posluh za drugačne in enakovredno sprejema v ljubiteljski krog osebe z motnjami v razvoju.
Vseživljenjsko učenje v kulturi ni le učenje iz knjig ampak tudi spoznavanje in predajanje kulturne dediščine in običajev. Velik je tudi pomen komplementarnih znanj, ki jih ponuja ljubiteljska kultura in jih ni mogoče pridobiti v okviru institucionalnega izobraževanja.
Pri ljubiteljskih kulturnih društvih gre za širok razpon kulture od vrhunske do čisto osnovne, ki temelji na druženju in veselju. Vrhunski dosežki nekaterih skupin (npr. vokalnih, gledaliških, orkestrskih) se lahko kosajo z dosežki poklicnih ustanov ali jih celo presegajo. Kulturna produkcija na polju ljubiteljske kulture je za državo ena najcenejših, obenem pa dobi s številčnostjo tudi vrhunsko kulturno produkcijo.
Žal se je v zadnjih letih politika lotila sistemskega razvrednotenja kulture, žrtev takšnega početja pa je tudi ljubiteljska kultura. Razvoja kulture ni mogoče prepustiti samo tržnim zakonitostim, ampak ga je treba vsestransko podpirati tudi z javnimi sredstvi. Društvena kultura, žal, skoraj v celoti ni vredna medijske pozornosti. Mediji ne posvečajo dovolj pozornosti ozaveščanju javnosti o pomenu in vlogi ljubiteljske kulture za človekovo osebnostno rast in za krepitev zavesti o naši samobitnosti in kulturni istovetnosti.
Potrebno je odpraviti mnoge ovire, ki vplivajo na udeleženost tretje in drugih dveh generacij v kulturnem življenju. Odpraviti je treba podcenjevalna gledanja izražena v kulturi ter spodbujati kulturno raznolikost v programih javnih zavodov. Ohraniti je potrebno dinamiko razvoja ljubiteljske kulture in povečati število obiskovalcev. Izboljšati je potrebno dostopnost do kulturnih dobrin ne glede na lokacijo in omogočiti dostopnost tudi tistim, ki imajo nizke dohodke. Vključitev v kulturi izboljša samopodobo socialno izrinjenemu posamezniku. Učinkovit dostop do kulture sodi med pravice pred socialno izključenostjo. Odnos do človekovih pravic (tudi nematerialnih) je tisto vrednostno merilo, ki določa pravo moč in šibkost posameznikove in družbene (tudi politično-ekonomske) občutljivosti.
Milan Pavliha
Jan 11, 2016