Pričujoči prispevek je nastal ob 45-letnici Pihalnega orkestra Bežigrad  in je sorazmerno kratek zapis o zelo pogostih gostovanjih in dolgih potovanjih orkestra po evropskih mestih v zadnje četrt stoletja, ko je orkester širil slovensko glasbeno poslanstvo po Evropi, obenem pa mnogokrat s slovenskimi narodnimi nošami tudi vidno predstavljal del slovenske narodne identitete v evropskem prostoru.

Obdobje naših intenzivnih godbenih potovanj  je trajalo  petindvajset let, najbolj intenzivna leta pa so bila od 1996 do 2009. Upad povabil na gostovanja se je začel kazati z ekonomsko  krizo po letu 2008, dokončno pa jih je zaenkrat  zaustavil leta 2020  zloglasni koronavirus, ki nas je vse neljubo presenetil in zaznamoval vse plati naših življenj. Z optimističnim upanjem, da se vse dobro lahko spet povrne,  poglejmo zdaj v predkoronski čas –  v zlata leta –  z namenom, da bodo lahko udeleženi godbeniki osvežili spomine na številne kraje in dogodke, mlajši člani pa dobili vzpodbudo za obisk vaj v pričakovanju, da se v prihodnosti  vznemirljiva potovanja ponovijo kljub ekonomskim in zdravstvenim zaprekam.

Pregled gostovanj začenjamo leta 1996 s prvo daljšo in večdnevno potjo, čeprav smo tudi do tedaj že nekajkrat nastopili izven meja domovine.

1996 * Prvo naše večje in časovno tudi najdaljše – kar desetdnevno – gostovanje je bilo na Irskem od 11. do 21. junija 1996.  Za zahteven projekt (sponzorji, uniforme in narodne noše, dogovori s prevoznikom, notni material, gostujoči člani orkestra itd.) so poskrbeli predvsem člani organizacijskega odbora – Milan Pavliha, Janez Demšar in Viki Kresnik. Po skrbnih predpripravah se je potovanje začelo v dobrem razpoloženju v četrtek popoldan in šele opoldan naslednjega dne je avtobus zapeljal na trajekt Calais–Dover. Sledila je dolga vožnja do kraja Holyhead, še en trajekt in v soboto v zgodnjih jutranjih urah smo prispeli na Irsko obalo. Od tod pa spet dolga vožnja do mesta Ballina, kjer so se člani  godbe namestili in uredili, zvečer pa tudi že prvič nastopili. V nedeljo znova dvesto kilometrov vožnje do mesta Draperstown. Povsod nastopi in potovanja v bližnja manjša mesta, najbolj je ostal v spominu nastop v mestu Coalisland, kjer so igranje motili neznosni roji komarjev in mušic z bližnjega jezera. Sledila sta še ogleda večjih mest – Londonderry in Belfast s še vidnimi znamenji krvavih državljanskih in verskih spopadov. Od tod je sledila znova pot s trajektom na Škotsko in vožnja do Dovra, na celini pa spet neskončni kilometri vožnje do Ljubljane. V seštevku se je orkester v različnih krajih Irske predstavil kar s sedmimi dvournimi koncerti in Ircem predstavil slovenske narodne noše. No, ostalo pa je tudi dovolj časa za oglede mest in zabavo. Dolga, naporna, čudovita in nepozabna turneja!

Pod črto pa danes lahko omenimo, da so takrat kot mladi glasbeniki z godbo sodelovali nekateri danes uveljavljeni profesionalci, npr. bobnar Janežič Martin – Buco ali klarinetist Boštjan Gombač.  

1997 * Naslednje leto, maja 1997, je orkester gostoval v 300 km oddaljenem madžarskem mestu Sárvár. Pravzaprav je bil to že tretji obisk tega mesta, saj smo tukaj kratko gostovali že leta 1993 in 1995. Torej smo bili tu vsaki dve leti in vsakič dobrodošlo sprejeti. No, na slednjem od teh treh mednarodnih srečanj pihalnih orkestrov v Sárvár pa je orkester iz manjšega mesta Tamm blizu Stuttgarta za naslednje leto na gostovanje povabil našo godbo. 

*Tega leta junija je orkester gostoval še v kraju Prien ob bavarskem jezeru Chiemsee (Kimsko jezero) in v dveh dneh izvedel za skoraj dvanajst ur koncertne glasbe, prosti čas pa namenil ogledu dvorca Ludvika Bavarskega na otoku Herreninsel.

1998  * Leta 1998 smo se v juniju odzvali povabilu mesta Tamm v Nemčiji in bili zelo toplo sprejeti. Stanovali  smo kar pri  družinah tamkajšnjih godbenikov, pripravili so nam prijetno družabno srečanje in organizirali ogled mesta Stuttgart  in izjemnega muzeja tovarne Mercedes. Uspelo gostovanje, še posebej pa smo bili veseli, da smo našli starejšega člana, ki se je začasno izgubil z vožnjo na primestnem vlaku! Gostoljubju naših nemških prijateljev smo se oddolžili s povabilom gostiteljskega orkestra na obisk v Ljubljano.

1999 * Leta 1999, 13. maja zvečer, smo odšli na gostovanje v Dubrovnik. Zjutraj naslednjega dne nas je ob postanku v Makarski  pozdravil svež veter z Biokova, nasičen z vonjem sredozemskega rastlinja. Makarska je rojstni kraj tubista Anteja Gojaka, ki je takrat sodeloval v našem orkestru. Njegovo znanstvo z domačini je bil povod za nepozaben jutranji ribji piknik, ki so nam ga pripravili po naročilu župana. Vest o našem prihodu in dogajanje na obali sta privabila vrsto domačinov, župana, pa celo šefa tamkajšnje porodnišnice, kar je le še potrdilo dalmatinsko odprtost in gostoljubje.

Popoldan smo prispeli v Dubrovnik in se namestili v hotelu Babin Kuk. Del hotela je bil obnovljen, na neobnovljenem delu pa so se še vedno  videli sledovi obstreljevanja mesta v nedavni vojni ob razpadanju Jugoslavije.

V soboto smo si zjutraj ogledali mesto, zvečer ob osmih pa je bil slavnostni koncert orkestra na Stradunu pred cerkvijo Sv. Vlaha. Koncert je bil uspešen, predsednik dubrovniške Gradske glazbe je po koncertu povabil na večerjo dirigenta Viktorja Kresnika, predsednika Janeza Demšarja in Hermana Lukana s soprogami, ki so na nastopu z narodnimi nošami dopolnjevale podobo orkestra.

Naslednje nedeljsko jutro smo imeli še dopoldanski koncert na Stradunu, ki pa ga je žal prekinila silovita ploha s točo.

Ob povratku smo se še enkrat ustavili v Makarski, zaigrali nekaj žalostink na pokopališču, nato pa praznovali 60-letnico omenjenega g. Gojaka pri njegovem bratrancu.

Ob prihodu v Ljubljano naslednjega dne smo imeli vsi občutek, da smo doživeli res nekaj nepozabnih dni.

* Enak občutek se je ponovil naslednje leto, poleti 2000, po daljšem gostovanju v Franciji. Odšli smo, no, seveda odpeljali smo se z avtobusom, 30. junija  in se vrnili 9. julija. Namenjeni smo bili najprej v mesto Langeac jugozahodno od Lyona, nato pa še v kraj Mazamet blizu Toulousa. V obeh mestih smo nastopali  v sklopu tamkajšnjih krajevnih praznikov, skupaj s številnimi glasbenimi skupinami iz vse Evrope.

V nedeljo, 2. julija, smo bili toplega večera v Langeacu priča navdušenju Francozov ob zmagi njihove nogometne reprezentance nad italijansko. Francozi so postali evropski prvaki, praznovanje je potekalo pozno v noč,  mi pa smo veselje domačinov na ulicah z igranjem Marseljeze dvignili do vrelišča.

V ponedeljek smo se odpeljali kakih 350 km  proti jugu do kraja Mazamet in se nastanili. Od torka do petka smo večinoma popoldan in zvečer igrali v povorkah. V petek  je bil kljub slabemu vremenu zaključni nastop vseh skupin na stadionu, ki smo ga učinkovito izvedli, tako, da sta celo veter in dež ponehala.

V domovino smo se vračali po zajtrku naslednji dan ob francoski obali in se ustavili v Cannesu, Nici, zvečer pa  pred zadnjim delom poti še v Monacu. 

2001 * Leto 2001 je bilo verjetno najbolj živahno izpolnjeno z gostovanji, ki so si sledila dobesedno .......  iz  meseca v mesec.

* Najprej smo bili 11. marca povabljeni v mestece Dolo pri Benetkah. Tam je bila ena izmed številnih karnevalskih prireditev, ki so tod v navadi po pustu, ko se glavni karneval v Benetkah že konča. Prijetno mestece, žal pa so tokrat prireditelji močno varčevali s pogostitvijo nastopajočih. Nadvse zanimivi pa so bili  vodni kanali s smerokazi kot na mestnih ulicah, da se ne izgubiš, če si morda namenjen s čolnom v Benetke!

* Dober mesec dni pozneje smo spet gostovali v Italiji v Giulianovi od 20. do 23. aprila. V spominu ostaja zelo prijetno bivanje, nastanitev v hotelu  in oskrba,  pa seveda naš odličen  nastop v povorki in na ocenjevalnem nastopu.

* Po Italiji je sledil obisk sosednje Hrvaške  – 19. maja smo gostovali v kraju Sv. Lovreč pri Poreču. Tamkajšnja godba se je povezala z našo in  organizirali so nam koncert na obali in na trgu v Poreču. Popoldan pa smo preživeli na barki, ki nas je popeljala na izlet do Limskega kanala,  v hotelu na koncu plovbe pa nas je čakalo res obilno  kosilo, polno morskih dobrot.

* Naslednji mesec, na zgodovinsko znani datum 22. junija, nismo vkorakali v Sovjetsko zvezo, kot pred šestdesetimi leti na ta dan Nemci, ampak smo se miroljubno pripeljali v francosko Burgundijo, natančneje v mesto Montbéliard. Po nastanitvi dan smo dvakrat igrali v povorki, zvečer pa pred navdušeno publiko še zabavno in plesno glasbo. V nedeljo sta nas spet čakali dopoldanska in popoldanska povorka, za konec pa smo igrali še v tamkajšnjem Domu upokojenih in razveselili starejše z glasbo in pisanim in živahnim nastopom mažoretk.

* Še eno francosko mesto smo tega leta obiskali -  jeseni smo bili od 5. do 8. oktobra v mestu Montbrison blizu Lyona. V petek smo se namestili in večerjali, naslednji dan pa so nas čakali štirje krajši polurni nastopi na različnih prizoriščih. V nedeljo je bil najprej sprejem pri županu, kjer smo zaigrali slovensko in francosko himno. Popoldan smo sodelovali v paradi in v treh krajših nastopih, nato pa se zvečer odpeljali do Ljubljane.

2002 * Leto 2002 smo začeli z dvojnim gostovanjem februarja najprej v Italiji, nato pa v Franciji.

9. februarja smo sodelovali v veličastni pustni povorki v Veroni. Ravno dovolj prostega časa smo imeli, da smo si ogledali sloviti Julijin balkon in areno, nato pa smo se odpeljali prenočit v znameniti San Remo. Naslednjega dne smo bili že v Franciji v obalnem mestu Menton, kjer vsako leto praznujejo praznik limon in pomaranč. V ta namen zgradijo dobesedno cele stavbe iz omenjenih sadežev in z njimi seveda okrasijo vozove za povorko z neverjetnimi skulpturami. V tej ogromni in evropsko znani povorki smo sodelovali med množico glasbenih skupin; ponoči smo se preko Monaca vrnili v Ljubljano.  

* Aprila 2002 smo odšli na dolgo pot v Španijo. Cilj je bil mesto Figueres, kjer smo nastopali skupaj z veteransko skupino Ljubljanskih mažoretk . Figueres je rojstno mesto znamenitega slikarja Salvadorja Dalija, vendar nam strnjen program ni dopuščal, da bi si ogledali njegovo spominsko hišo in muzej. Zato pa smo izkoristili nekaj prostega časa in si ogledali Barcelono oddaljeno kakih 140 km. Sprehodili smo se po Rambli, videli znamenito Sagrado Familio in še spomenik Krištofu Kolumbu ob obali. Po številnih nastopih in lepih doživetjih smo po šestih dneh zjutraj utrujeni prispeli v Ljubljano. Dolga pot in nastopi pa seveda niso vplivali na udeležbo na prvomajski budnici, ki nas je čakala že naslednje jutro.

* V začetku  maja smo  ponovili lanskoletni obisk v kraju Sv. Lovreč pri Poreču. Tudi tokrat so se gostitelji izkazali s svojo gostoljubnostjo, mi pa s pripravljenim in odgovornim nastopom.

* V četrtek, 30. maja znova v Francijo! Tokrat v 1300 km oddaljeni Dunkerque, mesto znano po neuspelem izkrcanju in umiku zaveznikov iz časa druge svetovne vojne. V mesto smo prispeli šele v petek zvečer, naslednji dan smo bili dopoldan prosti, zvečer pa nas je ob devetih čakal nastop. Pred nami so nastopili domačini s 120-članskim velikim akademskim orkestrom. Malo strahu, kako se bomo odrezali - no in smo skupaj z Ansamblom ljubljanskih mažoretk  doživeli ovacije več kot tisočglave publike! Navdušenje poslušalcev pa vedno poplača vse napore in tudi utrujenost, ki smo jo čutili ob povratku popoldan 3. junija.

* Že tri tedne pozneje smo bili na poti v nemški Leverkusen. Tokrat je gostovanje potekalo od 27. junija do 2. julija. Po prihodu smo bili sprejeti v mestni hiši, nato smo igrali na različnih lokacijah. Glavni nastop je bil v čast mestnih strelcev. Gre za tradicijo prastarega tekmovanja strelcev s starinskimi, težkimi  puškami in ročno izdelanim strelivom. Ciljajo v lutko velikega ptiča, obešenega na drevo. Strelišče je tako rekoč sredi mesta, zato so izdelane strelske line obrnjene v zrak, tako da ne more priti do nesreče. Poškodbe, ki bi jih povzročila taka puška, ne bi zacelilo niti zdravilo, ki izvira ravno iz Leverkusna – znameniti aspirin. Prireditev na nek način spominja na slovensko štehvanje, čeprav gre pri nas za zbijanje obešenega soda. Kdor odstreli zadnji kos lutke ptiča, postane kralj strelcev za tekoče leto. No in zmagovalec, kralj strelcev za leto 2002 nas je ves vesel pogostil na svojem domu ! Naslednji dan je bila še povorka z vsemi strelci in  popoldanski piknik. Naj omenim, da smo prost dopoldan med tem gostovanjem izrabili še za ogled  bližnjega mesta Köln in tamkajšnje veličastne katedrale.

2003 * Prvo gostovanje onstran meje v letu 2003 je bilo 26. aprila v hrvaškem Desiniću. Kraj, ki se ponaša z bližnjim mogočnim gradom Veliki tabor. Po kraju se imenuje nesrečna Veronika Deseniška, ki je bila od tod po rodu,  grad pa je v 15. stoletju pripadal Celjskim grofom. Gostovanje je bilo enodnevno, a prijetno; dirigenti so se preizkusili celo v srednjeveškem lokostrelstvu.

* Če smo v Desinić prispeli tik za slovensko mejo, pa je bil naslednji cilj oddaljen več kot  tisoč kilometrov. Potovali smo v francosko Provanso v mesto Saint-Martin-de-Crau, kjer imajo vsako leto kmečki praznik, podoben našemu bohinjskemu kravjemu balu, le da gre v njihovem primeru za ovce. Nastopali smo v dolgi povorki nastopajočih, glavna atrakcija pa je bila povorka ovac, saj se jih je več kot 3000 zgrnilo na mestne ulice. Del povorke je sestavljala še zanimiva stara kmetijska mehanizacija in veliki okrašeni stari kmečki vozovi, ki so jih vlekli ogromni delovni konji, veliko večji od konj, kakršnih smo vajeni pri nas. Popoldan pa smo sodelovali na bikoborbah, ki so tu v navadi in se razlikujejo od španskih. Biku napnejo med rogove vrvico na kateri so cvetovi, pogumni mladeniči pa se biku približajo in mu cvetove med begom pred njim trgajo z vrvice. Igre je konec, ko so vsi cvetovi pobrani, bik  pa gre sicer upehan in  razjarjen a živ in zdrav nazaj v ogrado. Naša godba pa je začetek bikoborbe v areni slovesno najavila s fanfaro, seveda še preden so v areno spustili besno žival.

2004 * Leto 2004 smo začeli s ponovitvijo obiska Leverkusna, natančneje z gostovanjem od 8. do 13. julija v kakih 15 km oddaljenem kraju Weltersbach. Igrali smo izmenoma s tamkajšnjo godbo Rudia Schmidtkeja, skoraj vse dni brez oddiha. Program je spretno povezoval harmonikar Bojan Metelko, ki je sestavil za ta namen tudi priložnostni narodno-zabavni kvintet in na ta način popestril naše nastope, obenem pa razbremenil na trenutke kar utrujene godbenike. V tem letu je bilo to edino gostovanje.

2005 *Leto 2005 smo začeli s tridnevnim sodelovanjem na pustnem karnevalu v francoskem mestu Albi. Mesto je znano po  opečnati katedrali, ki jo štejejo med eno največjih opečnatih stavb na svetu. Iz srednjega veka pa je mesto Albi znano kot središče krščanske ločine katarov, katere pripadnike so  kruto in neusmiljeno zatrli. Tudi povratek je bil zanimiv, kar razburljiv,  ker nas je ujel snežni vihar in zapora cest, tako da smo se komaj prebili do Ljubljane.

*Jeseni, od 9. do 13. septembra, smo bili znova v Leverkusnu. Tokrat smo ponovno sodelovali v že opisani mestni prireditvi Kralja strelcev. Kar šest daljših nastopov smo odigrali, od povorke v mestu do nastopa v Mestni dvorani, nekateri so bili kar dolgi in naporni.

2006 * Tudi tega leta je bilo tudi polno pomembnih gostovanj. 

* Že 26. februarja smo sodelovali na enem večjih in znamenitejših pustnih karnevalov v italijanskem kraju Viareggio blizu Lucce. Tu smo bili del povorke z ogromnimi vozovi z lastnimi agregati, ki so poganjali mehanizme, na vsakem vozu pa je bilo tudi do 30 in več v kostume oblečenih pustnih mask. Veličastje povorke je brez pretiravanja spominjalo na pustovanje v Riu de Janeiru!

*Od 12. do 15. maja smo gostovali v Avignonu in Arlesu. To sta mesti v Provansi – prvo je znano po papeški palači, saj so v 14. stoletju v Avignon iz Rima za skoraj 70 let preselili sedež papežev; mesto Arles pa slovi po ohranjeni rimski areni, pa tudi kot kraj navdiha in žal tudi duševnega zloma znamenitega slikarja Vincenta van Gogha. Sicer pa čar in utrip provansalskih mest ostane že sam po sebi večno v spominu! V naš spomin na tem gostovanje se je zarezala tudi novica, da je v Ljubljani umrl Vinko Štrucelj, znameniti skladatelj in,  upravičeno lahko rečemo, tudi prijatelj našega orkestra.

* Maja smo bili še enkrat v kraju St.Martin de Crau. Slovita povorka ovac je bila že opisana , pa tudi veliki okrašeni vozovi. Ko so tokrat konje pognali v galop, bi se na ovinku skoraj zgodila nesreča, ker je enemu od konj spodrsnilo na asfaltu. Vse se je srečno končalo, mi pa smo se vračali z bogato in prijetno izkušnjo več in z okusom slastno pripravljene jagnjetine na provansalski način. 

* 8. septembra smo odpotovali v našo evropsko prestolnico Bruselj. Dobro smo izkoristili tudi čas potovanja in si še pred začetkom nastopanja ogledali prizorišče znamenite bitke pri Waterlooju 1815, naslednji dan pa samo mesto Bruselj in znameniti Atomium. Zvečer se je na Grande place de  Bruxelles med številnimi orkestri vila tudi slovenska zastava! Naslednji dan smo nastopili še v flandrijskem mestu Gent in si to nekoč bogato trgovsko mesto tudi ogledali v prostem popoldnevu.

* Še enkrat smo obiskali Francijo,  in sicer od 29. septembra  do 2. oktobra. Tokrat nismo šli v Provanso, pač pa v osrednji del Francije, v  mesto Montbrison, kjer smo že gostovali pred petimi leti. Zanimivo je, da se je to mesto pet let pozneje pobratilo z našo Sežano.

2007 * Karnevalske nastope smo leta 2007 začeli spet v Italiji. Najprej smo nastopili 17. februarja  v Milanu, v veliki gneči ogromne pustne povorke. Še pred tem smo si dopoldan ogledali mesto in znamenito milansko Scalo, vendar žal le od zunaj. Naslednji dan pa je bil naš cilj mesto Ivrea. Tukaj gojijo tradicijo, da  mestne četrti sestavijo ekipe na vozovih, ki se pogumno pripeljejo v drugo četrt, kjer jih na vso moč obmetavajo s pomarančami. Stvar je kar nevarna, zato so ekipe na vozovih zaščitene s čeladami, ker pa z vozov mečejo ujete pomaranče nazaj, jo lahko skupijo tudi gledalci. Težko si je predstavljati, kako težko je bilo igrati po ulicah, ker so se čevlji  dobesedno lepili na pomarančni sok, ki se je stekal po ulicah. Zanimivo, da so zvečer ulice počistili in pripeljali cele palete municije za naslednji dan – pomaranče prve kakovosti, ki bi jih bilo morda pametneje stisniti na kak koristnejši način. Naslednji dan smo si ogledali bližnje mesto Torino, popoldan pa znova igrali v povorki in previdno  opazovali  boje metalcev pomaranč. Povorka, ki je spremljala dogodek,  je bila izredno bogata s številnimi skupinami ne le iz Evrope – sodelovala je na primer celo skupina iz Mehike. Zelo zanimivo gostovanje, pa tudi naporno!

* Poleti smo bili v Nemčiji na 1000 km dolgi poti skoraj do Hannovra. Ustavili smo se v kraju Nienhagen, kjer smo nastopili najprej v dopoldanski povorki, popoldan pa na mestnem stadionu v figurativnem nastopu godbe. Sodelovali so tudi Bojan Metelko s pevko in seveda Ljubljanske mažoretke.  Nastop je bil uspešen in nagrajen z aplavzom. Smo pa občudovali tudi tuje glasbene skupine, predvsem nizozemsko, ki se je izkazala tako po glasbeni plati, kot po gibanju in atraktivnih figurah na terenu.

* Še v Avstrijo! Na povabilo Boruta Pinterja, dirigenta tamkajšnje godbe v kraju Hausmannstaetten blizu Gradca, smo tu opravili enodnevno gostovanje in navdušili publiko.

2008 * Leto 2008  smo znova obiskali za dva dni hrvaški Desinić. Povabili so nas na srečanje mažoretnih skupin Hrvaške 26. in 27. aprila. Ta dejavnost je pri naših sosedih kar precej razvita in čudili smo se številu skupin iz različnih  hrvaških mest in kvaliteti nastopov. Seveda smo tudi mi sodelovali z našo ljubljansko ekipo mažoretk in se lepo odrezali, poleg tega pa smo naš nastop okrepili  še s pomnoženo tolkalsko skupino s  kar petimi malimi bobni. Lepo srečanje, pobudnica gostovanja pa je bila gospa Ivica Knavs.

* Od 13. do 16 junija smo ponovili obisk Leverkusna s ciljem v bližnjem Weltersbachu. Tudi dogodki so bili podobni – dopoldansko in popoldansko igranje na tamkajšnji prireditvi, s katero vsake dve leti obeležijo krajevni praznik z obilico kulturnih nastopov. Naš nastop je tudi tokrat lepo povezoval Bojan Metelko.

2009 * Leta 2009 smo dvakrat potovali v Francijo. 

* Najprej smo se 19. junija napotili v Provanso. Popoldan tega dne smo najprej igrali na krajevnem prazniku v Polhovem Gradcu, nato pa vso dolgo noč potovali do Aix-en-Provence in še malo naprej do kraja Pertuis, kjer smo dopoldan in popoldan sodelovali v veličastni cestni povorki.

* Drugo potovanje pa je potekalo dva meseca pozneje, od 21. do 25. avgusta v kraju Maurs-la-Jolie in v kakih sto kilometrov oddaljenem kraju Carmaux. To je nekdanje rudarsko mesto in rojstni kraj Jeana Joresa, politika, ki so ga umorili zaradi nasprotovanja prvi svetovni vojni. Nastopi v obeh mestih so bili naporni predvsem zaradi avgustovske pripeke, najbolj so trpele mažoretke, za katere sta tako mraz kot vročina najhujša nadloga.

2010 * In naše gostovanje v Franciji tudi leta 2010 – ko smo od 12. do 16. februarja sodelovali v znamenitem mestu Cannes,  na veličastnem prazniku mimoz v povorki z vozovi, domiselno okrašenimi z rumenimi cvetovi  nežnih vejic.  Poleg Cannesa smo obiskali še idilično, deset kilometrov oddaljeno pristaniško mestece Mandelieu-la-Napoule, kjer so tudi prirejali karnevalsko povorko.

2011, 2012 * Število nastopov je očitno oklestila kriza prejšnjih let, tako da so naša gostovanja postala redkejša – sledili sta leti 2011 in 2012, ko ni bilo gostovanj v tujini.

2013 * Obetavneje je spet kazalo leta 2013 – od 11. do 14. marca smo bili znova gostje v Franciji  na pustni prireditvi v mestu Limoges. Prijetno pomladansko vreme je bilo idealno za nastope na ulicah mesta, orkester pa je vodil takrat uradno že bivši dirigent Viktor Kresnik. Mudil se je z ženo pri sorodnikih v Franciji in sta se priključila naši skupini, pa tudi vračali smo se skupaj v Ljubljano.

Izkoristili smo tudi priložnost in si ogledali bližnji kraj Oradour. Nad tem manjšim mestecem so se znesli nacisti poleti 1944 in v enem dnevu pobili več kot 600 prebivalcev, mesto pa uničili. Francozi so ohranili podobo mesta kot muzej na prostem, tako da še danes vidimo vse ruševine hiš, uničene avtomobile, kmetijske stroje in tramvajsko progo, ki je mestece povezovala z Limogem.

2014 * Leta 2014 je potekalo naše zadnje, po razdalji  pa tudi eno najdaljših potovanje v Francijo.

Napotili smo se v Vibraye, manjše mesto, kakih 60 km oddaljeno od Le Mansa, ki slovi po avtomobilskih dirkah.

Pot je bila dolga več kot 1400 km. Predvideno je bilo, da se na poti ustavimo še v Chartresu. Vendar smo žal štiri proste ure preživeli na cestnem postajališču, čakajoč na članico orkestra, ki se nam je z zamudo pridružila. Udeležbo na krajevnem prazniku smo še pravočasno in dostojno opravili. Prenočili pa smo na idilični pristavi v nekaj kilometrov oddaljenem gozdu z manjšim jezerom, kjer smo pripravili piknik in se prijetno  nagradili za dolgotrajno potovanje. Na povratku pa smo po številnih obiskih Francije končno obiskali še prestolnico Pariz. Ogled je bil kratek, kljub temu pa smo le videli Eiffelov stolp, se ustavili pri Slavoloku zmage in naredili nekaj korakov po Elizejskih poljanah.

2015, 2016 * Sledita znova dve leti potovalne suše, nato pa so se naša potovanja obrnila proti Balkanu, natančneje proti Srbiji in Črni gori.

2017 * Sredi avgusta leta 2017 smo potovali v Vrnjačko Banjo, kjer sredi poletja pripravljajo zanimiv karneval z udeleženci iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, pa tudi iz več držav Evropske unije. Nastopi in karnevalske maske so bile skrbno pripravljene, naš karnevalski nastop pa sta vodila Viktor Kresnik kot gost in predvodnik orkestra Simon Sitar. Prijetno gostovanje in bivanje v kraju, ki je znan po toplih izvirih, zdravilnih kopališčih, turizmu,  pa tudi po organizaciji  mednarodnih prvenstev v šahu.

Potovanje smo tokrat izkoristili še za ogled Hiše cvetja v Beogradu, nekoč romarski kraj v Jugoslaviji, ki pa dandanes kaže bolj zasilno podobo. 

2018 * Naslednje leto junija smo prav tako gostovali v Srbiji, v Beli Crkvi. Mesto leži v Banatu kakih 100 km vzhodno od Beograda in  le dobrih 10 km od meje z Romunijo. V okolici mesta so izkopavali pesek in nastalo je več jezer, ki danes dajejo kraju turistično priložnost. Vrh turistične sezone pa se začenja s karnevalom, ki nas je presenetil, kakor prejšnje leto karneval v Vrnjački Banji,  s številom udeležencev in bogastvom različnih mask .

Na povratku smo se ustavili še v Pančevu na ogromni tržnici na prostem, kjer je ni stvari, ki se je ne bi moglo kupiti.

2019 * Z majem 2019 smo pri zadnjem potovanju, tokrat v Črno goro. Cilj je bila Budva, vmes pa  smo  na poti naredili daljši ovinek in nekajurni postanek  v Sarajevu.

Tudi v Budvi smo nastopili na mednarodnem karnevalu, vendar ga je prirediteljem in nastopajočim tokrat pokvarilo slabo vreme. Posebej kritičen je bil drugi dan, ko so morali prekiniti zaključno povorko zaradi močnega naliva. Težava je nastala, ko si godbeniki niso imeli kje posušiti premočenih oblačil. Tudi na povratku je bila vrsta težav, saj se je vreme še poslabšalo. Zaradi neurij so zaprli Masleniški  most, sledila je vrsta obvozov in v Ljubljano smo prispeli šele ob polnoči. Posledica tega potovanja je bilo več prehladov in celo ena pljučnica, a se je vse končalo z uspešnim okrevanjem.

2020, 2021 * Za konec  – za leti 2020 in 2021 sta bili predvideni in že dogovorjeni gostovanji v  Srbiji – leta 2020 v Čačku, leta 2021 pa v Šabcu.

Zakaj sta bili obe gostovanji odpovedani pa – v teh pandemičnih koronačasih – ni potrebno posebej razlagati.

Toliko o 25-letnih potovanjih in gostovanjih  Pihalnega orkestra Bežigrad izven meja Slovenije. V tem zapisu tako seveda  niso omenjeni  stoteri nastopi v domovini  – od sodelovanja na domačih karnevalih (Ljubljana, Ig, Ptuj) do božično-novoletnih koncertov, na  obveznih prvomajskih budnicah po Ljubljani, športnih prireditvah, na poletnih nedeljskih promenadnih koncertih, ki  so bila  za številne Ljubljančane in tudi tuje turiste vselej  navdušujoče glasbeno doživetje, na prireditvah ob lokalnih krajevnih praznikih, tudi na komemoracijah ob prvem novembru, in seveda tudi na  gasilskih prireditvah, martinovanjih in ne nazadnje na počastitvah osebnih praznikov ali na  porokah posameznih članov orkestra, žal pa tudi ob zadnjih slovesih z našimi godbeniki.

Za uspešne nastope in organizacijo naših gostovanj po evropskih državah  je v tem jubilejnem zapisu potrebno izpostaviti več oseb. V prvi vrsti je to dolgoletni dirigent Viktor Kresnik,  ki  orkestru tudi po opustitvi vodenja še vedno priskoči na pomoč kot trobentač.  Poleg vestne skrbi za glasbeni del je njegova pronicljivost in sposobnost za organizacijske izboljšave privedla do navezave stikov z vodji orkestrov in prireditvenimi posredniki v Nemčiji, na Madžarskem,  v Avstriji,  Italiji in Franciji – in od tod tudi vsakoletna vabila na gostovanja. Prav tako je njegova zasluga tudi priprava godbene skupine na skupinsko figurativno gibanje med igranjem na odprtih prostorih, kar je zahtevalo od članov kar nekaj intenzivnih vaj. Tudi podoba orkestra se je po njegovi zaslugi bistveno izboljšala  s skrbjo za več vrst uniform in kostumov, v katerih smo nastopali, odvisno od priložnosti. Zaslužen je tudi za  navezavo z gospo Ivico Knavs. Ta, žal že pokojna gospa, je ustanoviteljica in prva voditeljica plesne skupine Ljubljanske mažoretke in je zanje je napisala številne koreografije, preskrbela rekvizite in oblikovala kostume, kar je   skupini dalo prepoznavnost. Pozneje so vodenje skupine prevzele starejše članice skupine - Simona Rojs, Tina Košir in Ida Kraševec. Ljubljanske mažoretke so nas ves čas zvesto spremljale in so vse do danes tesno povezane z orkestrom,  nepogrešljive na vseh uličnih in dvoranskih nastopih.

Mnogokrat so v tujini prispevale k podobi godbe tudi slovenske narodne noše, ki so si jih nadeli ženi dirigenta Viktorja Kresnika in nekdanjega predsednika Hermana Lukana, gospe Dragica in Justina, ter član godbe, zdaj že pokojni  Franc Jeršin.

V okviru godbe je vedno popestril glasbeno predstavitev  še narodno zabavni kvintet, katerega jedro sestavljajo Branko Kuharič starejši, Branko Kuharič mlajši ter harmonikar Bojan Metelko.

Godbenice in godbeniki pa so seveda s svojim odrekanjem največ prispevali k uspehu orkestra in gostovanj. Nagrada za vloženi trud je bil ogled kar zajetnega svežnja evropskih zanimivosti: kölnska katedrala, cerkev Sagrada Familia v Barceloni, stolnica v Albiju, mesta na Irskem, rimske arene v Italiji in Franciji, Julijin balkon v Veroni,  v Franciji znameniti trinadstropni akvadukt Pont-du-Gard in znameniti mlin pisatelja Alphonsa Daudeta, zanimive nenasilne bikoborbe v francoski pokrajini Camargue, obiskali smo Nico, Cannes, Monte Carlo ter delček Pariza, občudovali Grand Place v Bruslju in si ogledali tamkajšnji Atomium, muzej tehnike in avtomobilov v Stuttgartu, dvorec Ludvika Bavarskega, ulični vrvež Barcelone. Videli smo lepoto različnih pokrajin, številne narodne noše in ljudske običaje, spoznali številna manjša mesta in njihove prebivalce, se čudili njihovi odprtosti in gostoljubju, ali pa, za nas skoraj nerazumljivi, vzhičenosti Francozov ob igranju njihove himne in njihovemu zdravemu domoljubju. 

Pred petindvajsetimi leti je bilo godbenikov precej  več in bili so vseh starostnih skupin. Mnogi mlajši so dobesedno odrasli z orkestrom od osnovne šole do zrelosti in med člani je nastalo  celo nekaj zakonskih zvez. Tekom časa nekateri člani zaradi let niso več zmogli  dolgih potovanj in napornega uličnega igranja, zato so  mnogokrat priskočili na pomoč člani drugih godb, največkrat iz Vevč in Litostroja, pa tudi osebni znanci – godbeniki z Dolenjske in Štajerske, za kar smo vsem hvaležni. 

Pihalni orkester je nekoč štel več kot petdeset članov in v zadnjih petindvajsetih letih so mu dirigirali trije dirigenti. Viktor Kresnik od leta 1996 do konca 2012, nato Jože Kregar od 2013 do 2017 in zadnja leta do danes Jurij Cizej. Tudi  predsedniki  orkestra so bili v tem obdobju trije. Najprej Janez Demšar, nato Herman Lukan in za njim zdaj že vrsto let Branko Kuharič mlajši. 

Do danes se je število godbenic in godbenikov precej zmanjšalo. Vzroki so različni, najbolj boleče pa je, da ni pravega podmladka. Starejši godbeniki opuščajo igranje zaradi let in zdravja,  mnogih naših nekdanjih članov pa tudi  žal ni več med nami. Spominjamo se jih, ko gledamo slike s potovanj in vedno  nam bodo ostali v spominu, saj so  delili z nami trenutke skupnega ustvarjanja in nepozabnih doživetij.

Ta zapis končujem v upanju, da se bo godbeno članstvo obnovilo in  pomnožilo in da bodo tudi mladi lahko še kdaj doživljali napore in radosti  vsakoletnih potovanj in igranja širom po evropskih mestih, tako kot je bilo to dano našim generacijam.

Zapisal Boris Gložančev po kronološkem seznamu gostovanj Viktorja Kresnika

Ljubljana, 15.12.2021

KULTURNO DRUŠTVO PIHALNI ORKESTER BEŽIGRAD –

Povzetek gostovanj (v obdobju 1996–2021) po državah

1. AVSTRIJA – * 1 gostovanje

    2007,  8. 7. –  Graz, Hausmannstatten

2.  BELGIJA – * 1 gostovanje

     2006,  8. 9.–10. 9. – Bruselj, Gent (Waterloo  – ogled prizorišča bitke in muzeja)

3. ČRNA GORA – * 1 gostovanje

    2019, 2. 5.–4. 5. – Budva (Sarajevo)

4. FRANCIJA – * 14 gostovanj

     2000, 3. 6.–8. 6. –Langeac,  Mazamet

     2001, 22. 6.–24. 6. – Montbéliard

     2001, 5. 10.–7. 10. – Montbrison

     2002,  10. 2.–11. 2. – Menton

     2002, 30. 5.–2. 6. – Dunkerque (Saint-Pol-sur-Mer)

     2003, 9. 5.–11. 5. – Saint-Martin-de-Crau

     2005, 25. 2.–27. 2. – Albi

    2006, 12. 5.–14. 5. – Avignon,  Arles

     2006, 29. 9.–2. 10.  – Montbrison

    2009, 19. 6.–21. 6. – Aix-en-Provance

     2009, 21. 8.–25. 8. – Maurs-la-Jolie,   Carmaux

    -2010, 12. 2.–15. 2. – Cannes

     -2013, 1. 3.–4. 3. – Limoges

     -2014 – Vibraye

5. HRVAŠKA – * 4 gostovanja

1999, 13. 5.–-17. 5. – Dubrovnik, Makarska

2001, 19. 5.–19. 5. – Sveti Lovreč pri Poreču

2003, 26. 4.–26. 4. – Desinić

2008, 26. 4.–-27. 4. – Desinić

6. IRSKA – * 1 gostovanje

1996, 11. 7.–21.7. – Ballina, Draperstown, Maghera, Coalisland, Lisburn, Carndonagh,  in ogled mest Londonderry in Belfast

7. ITALIJA – * 5 gostovanj

2001, 11. 3. – Dolo pri Benetkah

2001, 20. 4.–23. 4. –-Giulianova

2002, 8. 2. –9. 2. – Verona, San Remo –-nočitev in nadaljevanje turneje v Francijo  –Menton

2006, 26. 2.– Viareggio

2007, 17. 2.–21. 2. – Milano, Ivrea, Torino

8. MADŽARSKA – * 4  gostovanja

/1993, 1995 – Sárvár/

1997, 17. 5.–18. 5. – Sárvár

1999 –  Sárvár

9. NEMČIJA – * 7 gostovanj

1997, 21. 6.–22. 6. – Prien (Chiemsee)

1998, 3. 7.– 5. 7. – Tamm (Stuttgart)

2002, 27. 6.–2. 7. – Leverkusen

2004, 8. 7.–12. 7. – Leverkusen  – Weltersbach

2005, 9. 9.–12. 9. – Leverkusen  –Weltersbach

2007, 23. 6.–25. 6. – Nienhagen (Berlin)

2008, 13. 6.–16. 6. – Leverkusen

10. SRBIJA – * 2 gostovanji

2017, 13. 7.–16. 7. – Vrnjačka Banja

2018, 22. 6.–24. 6. – Bela Crkva

/2020 – Čačak, 2021 – Šabac: preklicani gostovanji –  korona virus!/

Op.: Skupno 40 gostovanj v desetih državah

Zapisal Viktor Kresnik, 20. 1. 2022 (po zapiskih)