Z aktivnim godbeništvom je v Sloveniji povezanih velik delež prebivalstva in tudi v zgodovinskem razvoju Slovencev je godbeništvo igralo pomembno narodno-buditeljsko in kulturno vlogo. Na kratko lahko rečemo, da je slovensko peti v zboru, biti gasilec, zagotovo pa je slovensko biti tudi godbenik. Idrijska godba je s slabih 350 let skoraj nepretrganega delovanja uradno priznana kot najstarejša na svetu, sledijo pa ji še 250 letna vaška godba iz Prvačine ter še pol ducata tistih, ki se že bližajo uradni dvestoletnici.
Da imamo Slovenci glasbo v krvi, dokazuje tudi število godbenikov, ki jih imamo po okvirnih ocenah kar preko deset tisoč! Res da smo jih v zgodovini kot publika slišali bolj pogosto, saj so bile »zvezda stalnica« delavskega ljudstva, danes jih - lahko rečemo, da po krivici -, slišimo redkeje, kar pa nikakor ne pomeni, da jih ni in da niso kakovostne. Daleč od tega! Veliko jih imamo, tudi mladi se vse raje vključujejo vanje, ne igrajo le koračnic, pač pa vse mogoče zvrsti glasbe, od zabavne pa tja do jazza, klasike...
Vedno kadar je igrala godba, so ljudje odpirali okna ali hiteli ven gledat in poslušat. Kasneje je godba postala pomembna tudi ob praznovanjih največjega delavskega praznika, 1. maja. Vsako leto tako še danes številne godbe po Sloveniji še ob mraku delavskega praznika, prvega maja, izpeljejo po svojih krajih pozdravno igranje koračnic, ter pozdravijo prebivalce. Dogodku pravimo budnica in je najpomembnješe delovanje slovenskega godbeništva.
»Godbeništvo je tako med glasbenimi področji najbolj razvito in organizirano, kar kažejo tudi številne lastne aktivnosti društev, od seminarjev do dobrih koncertov, ter uspehi na tekmovanjih in festivalih. V Sloveniji imamo vrhunske pihalne orkestre, ki segajo v sam svetovni vrh godbeništva, saj prinašajo številne nagrade iz mednarodnih tekmovanj in festivalov (Delavska godba Trbovlje, Papirniški pihalni orkester Vevče, Pihalni orkester KUD Pošta Maribor, Pihalni orkester Krka, Pihalni orkester Logatec, Pihalni orkester velenjskih rudarjev, Pihalni orkester železarjev Ravne). Za mnoge je godba na pihala (pihalni orkester) sinonim za irharce in pivski šotor. Ta predsodek je seveda že hudo zastarel, saj godba lahko ponudi mnogo več. Godbe igrajo tako tradicionalne marše (koračnice) kot tudi moderne zabavne in simfonične skladbe in priredbe filmske glasbe. Ob vsem tem velja izpostaviti še dejstvo, da so v slovenske godbe vključeni tako godbenice kot godbeniki, tako zelo mladi kot malo manj mladi, tako popolni amaterji s komaj kaj glasbene izobrazbe kot tudi profesionalni glasbeniki, ki so veselje do muziciranja in vzpodbudo za študij glasbe dobili prav z igranjem v enem od številnih slovenskih pihalnih orkestrov. In ravno ta navidezna raznolikost, medgeneracijska pestrost, hkrati pa enotnost v skupinskem muziciranju dajejo slovenskim godbam prav poseben pečat. Vsi člani se z delovanjem v godbi vsaj v času vaj in nastopov odmaknejo od nevarnih pasti virtualne resničnosti, v katero jih na vsakem koraku vabijo sodobni elektronski mediji; dejansko lahko razvijajo pristen občutek koristnosti.
Epidemija se je močno zarezala v delovanje godbeništva. Godbeniki in zboristi smo iskali možnosti, da še vedno gojimo kulturo in hkrati držimo moralo naroda. Sprva smo se priključili ideji nedeljskega petja in igranja z balkonov, ki so jo začeli v sosednji Italiji, a smo kmalu našli nove rešitve v snemanju koračnic, kjer s(m)o se godbeniki snemali z domačimi napravami in kasneje te posnetke montirali v video-vsebine.
S porastom video vsebin (že v prvih dveh tednih je nastalo preko 15 posnetkov slovenskih koračnic preko »domačih« videoposnetkov) smo pričeli z organizacijsko ekipo razmišljati o tem kako izpeljati zastavljene ideje na področju godbeništva. Pričeli z zbiranjem podatkov o posameznih inštrumentalno glasbenih društvih, ter njihove podatke z slikovnimi gradivi objavljati na Facebook in Instagram profilu. Sočasno smo sodelovali tudi z nekaterimi glasbenimi posamezniki, ki so s pomočjo videa predstavljali glasbene inštrumente. Dodatno pa sva se angažirala tudi z ambasadorjem TLK, Dejanom Krajncem, s katerim sva vsak po svoje snemala dodatne video vsebine, preko katerih sva izpostavljala zanimivosti in pomen ljubiteljske kulture. V času od marca do konca maja smo tako vsak teden dnevno obveščali javnost o pomenu ljubiteljske kulture, o njenih značilnostih ter predstavili veliko število kulturnih društev in glasbenih inštrumentov. Glede na uspešne predstavitve so se na nas obrnili tudi iz Zavoda RS za šolstvo, kjer smo sodelovali na rednih zoom srečanjih z učitelji in skupaj iskali rešitve, kako izboljšati sodelovanja v bodoče in kako skupaj »graditi« na pomoči mladim glasbenikom. Na podlagi vseh sestankov so tudi številni učitelji v glasbenih šolah posneli promocijske video vsebine z predstavitvami inštrumentov in navodili za vpise v glasbeno šolo.
Glede na uspešno izvedene spletne vsebine je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj z Zvezo slovenskih godb zasnoval tudi idejo o izvedbi Budnice 2020, kajti budnica je najpomembnejše delovanje slovenskega godbeništva, ki je ena najbolj množičnih glasbenih dejavnosti pri nas. Po okvirnih ocenah v Sloveniji deluje več kot deset tisoč godbenikov, ki na temeljih tradicije ustvarjajo tudi sodobne smeri godbeništva. Godbena glasba je bila vselej izredno priljubljena in ljudje so zmeraj, kadar je igrala godba, odpirali okna ali hiteli ven gledat in poslušat. Posebno pozornost še danes pritegnejo godbeni nastopi ob praznovanjih največjega delavskega praznika, 1. maja, ko številne godbe po vsej Sloveniji že ob svitu v svojih krajih zaigrajo koračnice in z njimi prebudijo prebivalce. Preko sodelovanja z RTV Slovenija (predvsem VAL 202) in Gasilsko zvezo Slovenije smo povabili slovenske glasbenike, da tudi v letošnjem letu za prvi maj skupaj prebudijo Slovenijo in »popihajo« na naša srca. Ker izredne razmere zaradi epidemije koronavirusa klasičnih budnic po številnih krajih Slovenije žal niso dopuščale, je tradicionalna budnica tokrat zadonela nekoliko drugače. V petek, 1. maja 2020, je budnica potekala v sodelovanju s programi Radia Slovenija in Televizija Slovenija, kjer so vrteli godbeno glasbo. Predvajanemu posnetku so se s svojih oken, balkonov in dvorišč sočasno pridružili tudi godbenice in godbeniki, ki so poskrbeli, da se je glasba slišala daleč naokoli. Vsem, ki niso uspeli izvajati glasbe iz balkonov, dvorišč,.. pa smo zagotovili godbeno budnico, ki je zvenela iz mimo vozečih gasilskih vozil. Ob tem so godbeniki tako sebi kot poslušalstvu pokazali, da so lahko aktivni tudi v karanteni in navkljub njej. Izvedba projekta je bila zelo uspešna, saj je v njem sodelovalo veliko godbenikov, prav tako pa so o dogodku poročali tudi številni mediji. Med drugim smo dobili možnost 2 urne predstavitve tudi v oddaji Slovenski pozdravi, kjer so vrteli doma izdelane posnetke slovenskih godb.
ŠE O BUDNICI 2020
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb sta vse slovenske glasbenike, godbenike in simpatizerje povabila, da za prvomajsko budnico skupaj 'popihamo' na ljudska srca. Želeli smo, da bo budnica ohranila tradicijo slovenskega godbeništva, a tokrat na drugačen način. Budnico smo tako v petek, 1. maja 2020, izpeljali preko radia in televizije, kjer se je vrtela godbena glasba. Godbenice in godbeniki pa so takrat sočasno s svojih, oken, balkonov, dvorišč, poskrbeli, da se glasba sliši po okolici. Seveda so se ob določeni koračnici vsi akterji tudi sami aktivno lahko vključili in zaigrali ob predvajanem posnetku.
Potek:
Ob 4.00 je Pihalni orkester železarjev ravne objavil svoj novi posnetek narejen v karanteni.
Ob 5.00 je na Prvem programu Radia Slovenija potekal nagovor predsednika Zveze slovenskih godb, Borisa Selka vsem godbenikom v pozdrav.
Pričetek vseslovenske budnice je bil ob 6.00 na frekvenci VAL 202, nadaljeval pa se je ob 6.40 na TVS 1.
Godbeniki smo z skupnimi močmi izvajali naslednje koračnice:
Drago Lorbek: Slovenci, Mojmir Sepe, prir. Mitja Dragolič: Zemlja pleše in Vinko Štrucl: Zlatorog
Med posnetki, ki so se predvajali na VALU 203 so bili posnetki, ki so bili narejeni s strani godb v času karantene in predavanji preko spletnih kanalov. Godbeniki so prejeli notno gradivo in ga izvajali sočasno s posnetkom ter se zraven tudi snemali. Posnetke narejene med godbeniki smo zbirali in jih objavil v medijih.
Budnico smo zaključili z oddajo Godbeni pozdravi v oddaji Slovenski pozdrav na RTV Slovenija, TVS 1 od 20:00 – 22:00 . V oddaji smo prisluhnili posnetkom iz karantene, ki so jih naredili: Policijski orkester, Laška pihalna godba, Godba Medvode, Pihalni orkester Železarjev Ravne, Mestni pihalni orkester Kranj, Godba Cerknica in Papirniški pihalni orkester Vevče.
Poleg igranja z balkonov, dvorišč pa smo s pomočjo Gasilskih društev godbeno glasbo slišali po vaseh in mestih iz Gasilskih vozil, ki so se vozila po okolici in predvajala godbene koračnice.
PREBUDIMO SLOVENIJO 2021 - PRVOMAJSKA BUDNICA JE V LETU 2021 PONOVNO ZADONELA V ŽIVO
»Izjemno smo veseli, da smo lahko prvomajsko budnico, ki smo jo leta 2020, ko je bila zaradi epidemije covid-19 po več kot sto letih prekinjena njena tradicija in so jo predvajali samo preko radijskih in TV sprejemnikov ter družbenih omrežij, letos ponovno doživeli v živo. Zvok slovenskih godb in koračnic je je tako zopet širil med blokovskimi naselji in vzdolž vaških ulic, prebivalci so odpirali okna in z aplavzom pozdravljali godbenike ter si končno izmenjali osebne pozdrave – tako s sosedi kot z godbeniki. Verjamemo, da je taka obeležitev prvomajske budnice v letu 2021 bila za marsikoga nekaj posebnega ter bo v spominu vseh ostala kot glas, ki v naše vsakdanje življenje zopet prinaša kulturo ter nas duhovno bogati.«
V soboto, 1. maja 2021, so se v zgodnjih jutranjih urah po vsej Sloveniji zbrali godbeniki in godbenice, ki bodo s tradicionalno prvomajsko budnico letos zopet v živo razveselili ljubitelje glasbe in obeležili praznovanje delavskega praznika. Zaradi epidemioloških razmer so igrali v skupinah do deset glasbenikov in glasbenic, praznovanju godb pa so se tudi v 2021 pridružila gasilska društva. Ta so s svojimi vozili krožila po domačih krajih in ob tem predvajala koračnice, ki so jih prav za to priložnost posnele lokalne godbe, ali posnetek koračnic Pihalnega orkestra Litostroj. Za budnico je namreč značilno, da potuje po svojem kraju, tako da doseže čim večje število ljudi. Pri budnici v živo je sodelovalo preko sto godb iz vse Slovenije, razdeljenih na manjše instrumentalne skupine, vsaka od godb pa je igrala na približno petnajstih različnih lokacijah v svojem kraju. Prvi takti budnic so zadoneli med 4. in 6. uro zjutraj, godba pa se je glasno razlegala do 10. ali 11. ure dopoldan.
Prvomajsko budnico sta organizirala Zveza slovenskih godb in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije. Pihalni orkester Litostroj je posnel pet koračnic – Pokljuško koračnico, Budnico, Koračnico Zlatorog in Planinsko koračnico Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča, ki so bila na voljo gasilskim društvom, da so jih predvajala na svoji vožnji v prvomajskem jutru. V živo pa so godbeniki in godbenice igrali tri skladbe, in sicer Slovenci Draga Lorbka, Židano marelo Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča.
Daniel Leskovic
Mar 17, 2022