27.6.2022
Z Zdravljico in nagovorom župana Marka Ruparja se je na Taboru začel že 23. poletni večer, tradicionalna prireditev, ki jo na predvečer Dneva državnosti soorganizirata KD Godba Cerknica in Občina Cerknica s sponzorjem, podjetjem EBM Papst.
Godbeniki so v tokratni koncertni program uvrstili tudi skladbe, ki kar vabijo k spontanemu plesu, od argentinskega tanga do izraelskih ljudskih plesov, ki smo jih slišali najprej. Nekoliko melanholična občutja so nam pričarale štiri plesne suite iz leta 1986. Dela belgijskega skladatelja Jana van der Roosta, brez dvoma enega izmed pomembnejših sodobnih skladateljev, so v zadnjih desetletjih s svojimi izvirnimi deli obogatila repertoarje pihalnih orkestrov, tokrat tudi cerkniškega z delom, naslovljenim Rikudim, hebrejskim izrazom za plese.
Poletni večer so zaznamovali tudi latino ritmi, ki jih je v venček znanih skladb zbral Jože Privšek, za Godbo Cerknica pa priredil dirigent Mitja Dragolič. Po aplavzu sodeč je zbrano publiko na Taboru najbolj navdušil Libertango, delo legendarnega glasbenega revolucionarja Astorja Piazzolle, argentinskega skladatelja, zloglasnega 'tango morilca', kakor se je tudi sam večkrat predstavil. Vendar pa je z odmikom od tradicionalnega tanga to argentinsko glasbo iz beznic in plesišč ponesel v koncertne dvorane po vsem svetu. Njegovo ime je postalo sinonim za tango. Lotil se je marsikaterega stila, pisal za precej različnih zasedb in v svoja dela vključil veliko različnih inštrumentov. Libertango, prežet s strastjo in ustvarjalnostjo, je bil prvotno posnet leta 1974, ko je evropski agent pritisnil na skladatelja, naj sestavi skladbe, ki so 'prijazne do predvajanja'. Le leto pred tem je Piazzolla doživel srčni napad in kmalu zatem se je preselil v Italijo. Naslov, ki bi ga lahko prevedli tudi kot svobotango, združuje špansko besedo za svobodo 'libertad' in 'tango', kar simbolizira njegov odmik od obstoječih konvencij, prelom od klasičnega tanga do tanga nueva in tudi svobodo, ki jo dopušča svojim glasbenikom in njihovim glasbenim zmožnostim. Ob skladbi, ki so jo godbeniki odigrali med preleti taborskih lastovk, bi marsikdo pomislil, da je posvečena legendarnemu renesančnemu kiparju in slikarju. Vendar je energičen, eleganten in zelo dinamičen tango Michelangelo 70 Piazzolla napisal v čast nočnemu klubu v Buenos Airesu, kjer je pogosto igral s svojim kvintetom.
Na 23. poletnem večeru je godbeni orkester odigral tudi skladbe, ki jih je za znameniti fantazijski film Čarovnik iz Oza iz leta 1939 napisal ameriški skladatelj Harold Arlen, tudi z oskarjem nagrajeno balado Over the Rainbow, ki jo je v filmu zapela Judy Garland oz. Dorothy.
Najprej pa nam je orkester odigral skladbo ameriškega skladatelja in dirigenta Johna Williamsa. Olimpijske fanfare in temo je Williams napisal za poletne olimpijske igre v Los Angelesu leta 1984. Eden najbolj razpoznavnih skladateljev filmske glasbe, avtor glasbe za filme kot so Vojna zvezd, Schindlerjev seznam, Žrelo, E.T., Indiana Jones, Harry Potter, Jurski park, Sam doma, Superman, je tudi največkrat za oskarja nominirani še živeči umetnik. Več nominacij je imel le Walt Disney. Williams je poleg ostalih nagrad za svoje filmske kompozicije prejel 5 oskarjev in kar 25 grammyjev.
Kot dodatek je Godba Cerknica odigrala Tabor Janeza Vidriha in seveda Tra-ta-ta Bojana Adamiča, ki je od leta 2020 uradna himna ZSG. Godbenice in godbeniki pa so ne le odigrali, ampak tudi odpeli 'njihovo muziko' na Ježkovo besedilo.
Večer je Vesna Telič Kovač začela z besedami, da smo se Slovenci doslej kot narod razvijali predvsem skozi svoj knjižni jezik. In ker je bil dan pred poletnim koncertom podeljen kresnik za najboljši roman preteklega leta, so besede iz romana Sto let slepote (Nihče ni mogel vedeti, ali bo njegova hiša zdržala nove premike tal ali se bo razparala do konca, nemogoče je bilo predvideti, kaj bodo pogoltnile požrešne špranje.) lahko tudi opomnik, da se ne bomo igrali z izigravanjem vsake oblasti in drug drugega, ampak se bomo naučili vladati in obvladati sami sebe. Takrat nam bo dobro v Sloveniji, v EU in na svetu. Nasvet in želja. Ker narodi nastajajo, se razvijajo in tudi propadajo. Kajti ni samoumevno, da živimo od bregov Nadiže do Sotle, od Kolpe do Mure. In naj bodo to edini bregovi v ljudeh, ki nas obdajajo. Naj traja poletje. Tudi z glasbo.
zapisala: Vesna Telič Kovač
fotogtrafije: Ljubo Vukelič
Jul 15, 2022