Dirigent Orkestra Slovenske vojske je pred dobrim letom dni postal dirigent mag. Mitja Dragolič iz Cerknice, klarinetist, ki ima v življenju rad nove izzive. Magisterij iz dirigiranja je pod mentorstvom Jana Cobra končal na Nizozemskem leta 2014, od takrat pa sodeloval s številnimi profesionalnim in amaterskimi orkestri. Povedal je, da je dirigiranje tako uveljavljenemu orkestru z dolgoletno tradicijo, kot je Orkester Slovenske vojske, velika odgovornost, ki ga zavezuje k nadaljnji umetniški rasti. Z njim smo govorili ravno v času priprav na tradicionalne božično-novoletne koncerte.

Orkester Slovenske vojske in Rudi Bučar v Cankarjevem domu v Ljubljani

Višji vojaški uslužbenec XII. razreda mag. Mitja Dragolič je bil že v otroštvu obdan z veliko glasbe, saj sta tako njegov dedek kot oče igrala v Godbi Cerknica, njegov prastric pa je bil tudi operni klarinetist. Glasbeno šolo je začel obiskovati pri sedmih letih in se učil igranja klarineta, ne da bi vedel, da bo to nekoč tudi njegova poklicna pot. »V glasbeno šolo sem šel po želji staršev. Ko sem začel igrati, še ni bilo veliko informacij, s pomočjo prijateljev in orkestra, za katerega sem igral, sem postopoma spoznaval glasbeni svet. Počasi je v meni tlela ustvarjalna želja, da bi to iz hobija preraslo v resno ukvarjanje z glasbo,« je pojasnil svojo poklicno pot, ki ga je kot klarinetista najprej vodila na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, nato pa na Akademijo za glasbo, na kateri je leta 2005 z odliko diplomiral pri profesorju Alojzu Zupanu. »Od klarineta, tako kot od prve violine v simfoničnem orkestru, do dirigentskega odra ni več dolga pot. Najprej sem začel z menjavo dirigenta na sekcijskih vajah in takrat spoznal, kakšne izrazne možnosti omogoča ta vloga. Začelo me je zanimati, kje so meje tega. Imel sem srečo, da sem spoznal maestra Jana Cobra, ki je bil moj mentor na Konservatoriju za glasbo v Maastrichtu na Nizozemskem. Z dirigiranjem se je zame odprl nov svet, ki ga prinaša delo z orkestrom, repertoarjem in ljudmi. To je neka druga draž, ki jo je bilo treba raziskati,« je privlačnost dirigiranja opisal sogovornik, ki je študij dirigiranja končal leta 2014, dve leti kasneje pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani pridobil še naziv magister znanosti. Vrsto let je vodil Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje ter sodeloval s številnimi drugimi domačimi in tujimi orkestri, s katerimi je na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih dosegal najvišja mesta. Pod njegovim strokovnim vodstvom deluje tudi Godba Cerknica, služba v Slovenski vojski pa je njegova prva zaposlitev v vlogi profesionalnega dirigenta. »Zasledil sem razpis za novega dirigenta. Kar nekaj časa sem odlašal, nato pa sem se vendarle prijavil, saj dirigentskih mest v Sloveniji le ni na pretek in je bila to enkratna priložnost,« je pojasnil in dodal, da je z veliko glasbeniki v orkestru že sodelovali ali pa jih pozna iz študijskih let, saj je glasbeni svet v Sloveniji majhen. »A vseeno – ko stopiš pred tak profesionalni orkester, se kljub vsemu nekoliko zatresejo hlače,« se je avdicije spomnil Dragolič, ki je po preizkusnem koncertu prepričal tako vodstvo kot tudi orkester. O odlikah dobrega dirigenta pa je povedal, da so to strokovnost in strpnost, saj delo z ljudmi prinaša različne izzive, predvsem pa izkušnje. »Vsi uveljavljeni dirigenti imajo vsaj sive lase, če jih sploh še kaj imajo, saj se delo dirigenta odlikuje skozi čas in prek izkušenj z delom z različnimi orkestri. Dirigenti s kilometrino imajo tako največ izkušenj, spoštovanja in tudi karizme. Če pa želiš doseči karizmo, moraš imeti tudi znanje, predanost in samostojnost. Karakter pa je spet specifika vsakega dirigenta posebej. Mene navdušuje vsaka zvrst glasbe, naj bo to klasična, pop ali jazz, rad vodim manjše in večje zasede ter igram v vseh možnih sestavih – nobena stvar mi ni odveč in od tu črpam svojo energijo in navdih za delo z orkestrom,« je še izpostavil sogovornik.

Mitja Dragolič

Usposabljanje, ki krepi telo in duha

Ob zaposlitvi ga je čakalo tudi to, kar je posebnost poklica vojaškega glasbenika, in sicer temeljno vojaško strokovno usposabljanje v Vipavi – vstopno usposabljanje za vse pripadnike Slovenske vojske. Pred tem izzivom je imel tudi največ pomislekov, je priznal. »Bil sem ena zadnjih generacij, ki je še imela vpoklic, ni pa več opravljala služenja vojaškega roka in že takrat se spomnim, da so me prerazporedili v sestav vojaškega orkestra,« je z nasmehom povedal glasbenik in priznal, da je imel v glavi nekakšno filmsko verzijo usposabljanja in trde discipline, a je izpostavil, da so bili vodniki in celotna ekipa v Veščinskem centru izjemno profesionalni. »Seveda so zahtevali disciplino, a so zelo pazili na naše zdravje, da ni prišlo do poškodb in njihov odnos je bil zelo profesionalen,« je dodal Dragolič, ki usposabljanje priporoča vsem, ki bi želeli okrepiti telo in duha. Največji izzivi so bili fizično naporni preizkusi, tereni in treningi, a so se s sokandidati spodbujali in si bili v oporo. »Pet kandidatov nas je bilo kandidatov za vojaške uslužbence, ki smo bili že malce starejši od ostalih kandidatov za vojake, lahko pa rečem, da smo se uspešno kosali z mlajšimi,« je priznal glasbenik, ki je spomladi uspešno zaključil prvo fazo usposabljanja v Vipavi, sledili pa sta še druga in tretja faza, ki sta bili bolj prilagojeni poklicu in sta mu že omogočali delo v orkestru, ostale obveznosti pa je opravljal v okviru dodatnih aktivnosti. »Kako je mogoče združevati umetniško plat in vojaško disciplino, me je na začetku zaposlitve najbolj skrbelo, ampak vsaka služba ima določene zahteve in izzive. Imamo določene vojaške zadolžitve, a spet ne toliko, da bi to dušilo umetniško izražanje,« je po dobrem letu dni v vrstah Slovenske vojske komentiral Dragolič, za katerem so že številni koncerti z Orkestrom Slovenske vojske. »Orkester ima bogat rezime, v času ustanavljanja je intenzivno sodeloval z mojstrom Jožetom Privškom, prvi umetniški vodja in dirigent je bil maestro Franc Rizmal, nasledil ga je maestro Ivo Milivoj Šurbek ter ostala velika imena, zato je vsekakor dirigiranje izziv in tudi odgovornost, da vzdržuješ to umetniško raven. Bogata preteklost ti nalaga strokovno in trdo delo tudi v prihodnje,« je o odlikah orkestra povedal novi dirigent. Dodal je, da prav gotovo vsak nov dirigent prinese tudi neko novo svežino, repertoar in ideje. »Orkestru moraš poleg nekih rednih obveznosti dati tudi nove izzive, s katerimi napreduje. Glasbeniki so kot športniki, če ne posegajo po višjih rezultatih, višji ravni, začenjajo stagnirati, zato je pomemben izziv, da v novem programu od glasbenikov zahtevam še malce več, da orkester skupaj napreduje. Pri tem pa lahko zatrdim, da ima Slovenska vojska orkester primerljiv z vsemi ostalimi sestavi po svetu,« je sodelavce pohvalil sogovornik. V času našega pogovora je bil Mitja Dragolič ravno sredi priprav na božično-novoletne koncerte, ki so decembra navduševali publiko v Ljubljani, Tolminu, Murski Soboti, Škofljici in na Jesenicah. Zanimalo nas je, kdaj dirigent ve, da je za njim dober koncert. »Tukaj deluje trikotnik dirigent, orkester, publika. Neke nevidna energija, ki se prenaša med nami in poslušalci. Vsekakor gre za nek pozitiven občutek, ki ga občutimo pri svojem poslanstvu. Rekel bi, da je koncert uspešen, ko grejo kocine malo pokonci,« je poudaril.

Mitja Dragolič

Cerkničan, ki je zelo zaljubljen v domači kraj, je o sebi povedal še, da se v prostem času rad ukvarja s športom, tekom in kolesarjenjem, in ohranja visoko kondicijsko pripravljenost, ki jo je pridobil na vojaškem usposabljanju, s partnerko pa tudi rada potujeta po svetu. V prihodnosti se veseli novih ustvarjalnih izzivov v vlogi dirigenta, za orkester pa si v želi, da bi se kadrovsko okrepil, kar bi omogočalo še več umetniške svobode in uresničevanja ambicioznih glasbenih projektov.

Besedilo: Jerneja Grmadnik
avtor fotografij: Bruno Stoič