Si danes lahko predstavljate kako je izgledalo pred stotimi leti igrati v društvenih inštrumentalnih skupinah, ko ni bilo organiziranega izobraževanja in so morali vodje sami poskrbeti, da so iz posameznega prebivalca, ki se je želel pridružiti društvu narediti pravega glasbenika, veščega inštrumenta in muziciranja. Takrat in tudi danes so med takimi društvenimi skupinami prednjačile godbe. Vsi, ki so želeli postati godbeniki, so se v tistem času počutili »poklicane« za vršitev kulturnega poslanstva. Repertoar in igranje takratne godbe se z današnjim umetniškim ustvarjanjem ne more primerjati, saj so se prek godbenega izobraževanja razvile današnje glasbene šole, ki so prevzele pedagoški del izobraževanja glasbenikov. Tisti, umetniški, del pa je v določenem deležu ostal še naprej dirigentu godbe in organizacijam kot sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb.
Zakaj se vključiti v glasbo že v mladosti? Ker glasba….
• razvija spretnosti, ki jih človeštvo potrebujejo za opravljanje poklicev 21. stoletja: kritično razmišljanje, kreativno reševanje problemov, učinkovita komunikacija, timsko delo in še več,
• ohranja v mladih željo po obiskovanju šole in obstaja manj verjetnosti, da šolanje prekinejo
• izboljša vzdušje in koncentracijo za učenje,
• pomaga mladim pri učenju drugih predmetov, kot so matematika, znanost in branje,
• pomaga družbenim skupnostim izmenjavo idej in vrednot med kulturami in generacijami,
Kdaj pa naj pravzaprav mladi začnejo z učenjem glasbe? Seveda je to odvisno od zrelosti vsakega posameznika, vendar vsekakor je priporočljivo, da začnejo med 3. in 8. letom starosti (Schalug, Jancke, Huang, Staiger, Steinmetz, 1995). Raziskava, ki sta jo opravila Rauscher in Zupan leta 1999 je pokazala, da otroci v vrtcu, ki dobivajo glasbene inštrukcije, dosegajo 48 % boljše rezultate na testih. Raziskave so pokazale tudi, da otroci, ki se glasbeno izobražujejo, zvišujejo svoj IQ (Irvine (1994); Rauscher, Shaw, Levine, Wright, Dennis in Newcomb (1997)). Številne raziskave, opravljene v ZDA in Nemčiji, so pokazale močne korelacije med kakovostjo glasbenega izobraževanja in šolskim uspehom, zdravim socialni razvojem, nižjo stopnjo vseživljenjskega uživanje alkohola in nedovoljenih drog znotraj družbe, lažjo pripravo na zaposlitev na delovnih mestih 21. stoletja ter predvsem kvaliteto vsakodnevnega življenja mladih in tudi starejših. Glasbeniki vseskozi prilagajajo odločitve med tempom, tonom, slogom, ritmom, fraziranjem in občutji ter s tem trenirajo svoje možgane, ki postajajo bolj organizirani in zmožni izvajanja večjega števila »operacij« sočasno. Dolgotrajno in pravočasno vzgojno delo tako ustvarja odlične pogoje za življenjsko pomembna znanja, intelegenco ter samopoznavanja in zmožnosti izražanja občutenj.
Zato program glasbenih izobraževanj in prireditev Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter Zveze slovenskih godb temelji na osnovi poučevalnih metod, ki uporabljajo glasbo kot vzgojni moment. Osnova je tako tematsko izbran in zaokrožen program (tudi napisan s strani slovenskih skladateljev posebej za posamezne prireditve), ki ga izvajalci morajo izvesti in ki skrbi, da se tako nastopajoči kot poslušalci spoznavajo in »učijo« s posameznimi glasbenimi značilnostmi. Pri izobraževanjih pa želimo udeležencem dodatno prikazati možnosti za vzgojo (tako mladine kot odraslih), ki temelji na glasbenih vrednotah in celostenem, ne zgolj glasbenem izobraževanju. Omenjena zasnova je plod ugotovitev, da za doseganje boljših ciljev med mladimi in starejšimi pri nadaljnjem delu vse inštitucije ne smemo imeti zgolj povezovalne vloge, temveč moramo pri delovanju v okolju in med osebami poudariti predvsem vzgojno vlogo. Pomembno je tudi dejstvo, da tako glasbeno ustvarjanje v društvih ne pomeni le skupno muziciranje, temveč tudi skupno preživljanje prostega časa in družabnost, ki združuje več generacij. V godbi sodelujejo tako glasbeniki, ki so aktivni že več kot 30 let skupaj z mladino. V povprečju je 55 % članov v godbah mlajših od 25 let.
Podatki dosedanjega dela v 33 letni zgodovini poletnih taborov kažejo, da se godbeniki z veseljem vračajo in krepijo svoje znanje. Večina mladih, ki se udeležijo večkrat poletnega tedna, se ponavadi odloči za nadaljevanje svojega glasbenega izobraževanja ter kasneje tvori kakovostni, umetniški del v obstoječih društvih. Večina sedanjih mladih dirigentov so plod poletnih ter dodatnih dirigentskih izobraževanj.
Glasba odpira vrata, ki mladim pomagajo pri prehodu iz šole v svet okoli njih, v svet dela, kulture, intelektualnih aktivnosti in človeških vplivov ter součinkovanj. Zato moramo izkoristiti ta dar, dar glasbe in umetnosti, ki sta v življenju vsakega otroka in mladostnika neprecenljiva.
Naj nam Glasba tudi v bodoče pokaže, da vedno iz sebe lahko naredimo nekaj več.
Daniel Leskovic
Mar 17, 2022