I. SPLOŠNO

Predstavitev Zveze slovenskih godb

Godbeništvo na Slovenskem ima dolgo, večstoletno tradicijo, mnogi menijo, da celo najdaljšo v Evropi. Bolj množično so godbe začeli ustanavljati v drugi polovici 19. stoletja; danes jih v Sloveniji in zamejstvu deluje okrog 140, od tega jih je kar 108 včlanjenih v Zvezo slovenskih godb (ZSG). Ta je bila kot samostojna zveza društev formalno ustanovljena leta 1997, pod okriljem različnih drugih organizacij pa je delovala že od leta 1972. Zaradi velikega števila včlanjenih zasedb je ZSG nedvomno krovna in reprezentativna organizacija slovenskega godbeništva, ki med drugim na različne načine skrbi tudi za strokovni in organizacijski razvoj slovenskih godb in pihalnih orkestrov (v nadaljevanju: godb). Ob tem velja poudariti, da v slovenskih godbah igrajo v prvi vrsti glasbeni ljubitelji. Gre torej za ljubiteljska kulturna društva, ki so v marsikaterem kraju edini nosilec kulturnega življenja, pri čemer godbe niso nikakršna izjema. Kljub »ljubiteljstvu« pa se slovensko godbeništvo lahko v zadnjih desetletjih pohvali s številnimi dobro razvitimi dejavnostmi. Organiziranost je dosegla standarde, primerljive z vsako evropsko državo, slovenske godbe igrajo zahtevnejše skladbe, na tekmovanjih in festivalih doma in v tujini dosegajo izjemne umetniške dosežke, vse bolj pogosto posegajo po izvirnih skladbah za godbe in navsezadnje – kot rečeno – skrbijo za obogatitev kulturne podobe svojega domačega kraja.

Predsedstvo ZSG je na dopisni seji, ki je potekala od 15. do 19. februarja 2013, obravnavalo osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2013–2016 (v nadaljevanju: NPK), ki je bil objavljen na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport z možnostjo posredovanja predlogov, mnenj in pripomb do 22. februarja 2013. Odločilo se je, da se kot zainteresirana civilna družba na pobudo odzove. Zato v nadaljevanju posreduje predloge za ureditev delovanja ZSG kot krovne organizacije slovenskega godbeništva ter poglede na sodelovanje z državnimi institucijami (predvsem z javnim glasbenim šolstvom) pri izvajanju njenih aktivnosti.

II. POSAMEZNA PODROČJA

II.1 Zagotavljanje stabilnega financiranja ZSG in organizacijsko delovanje

ZSG je krovna organizacija slovenskega godbeništva, ki pod svojim okriljem združuje 108 godb in mažoretnih skupin in skrbi tudi za njihovo uspešno strokovno rast ter organizacijsko delovanje. Med drugim organizira državno tekmovanje slovenskih godb, tekmovanje mladih godbenic in godbenikov, tekmovanje in festival v korakanju, tekmovanja v zabavnem programu in tradicionalne poletne godbene tabore; pod njenim okriljem že vrsto let poteka dirigentska šola, v kateri se izobražujejo dirigenti slovenskih godb. ZSG med drugim izdaja tudi notne tiske, strokovno literaturo ter časopis Slovenski godbenik, prireja vsakoletni Dan slovenskega godbeništva, znanstvena in strokovna srečanja, pod svojim okriljem združuje tudi veteranske godbe, ki pomenijo pomembno obliko ustvarjanja medgeneracijskega sožitja tudi v povezavi z gibanjem za 3. življenjsko obdobje, ter nudi strokovno in organizacijsko podporo vsem slovenskim godbam.

ZSG je aktivna tudi na mednarodnem področju. Od začetka devetdesetih let je članica mednarodnega glasbenega združenja CISM (slovenski predstavnik je od vsega začetka udeležen v najvišjih strokovnih in organizacijskih organih združenja), prek katerega je včlanjena tudi v UNESCO. Dejavnost ZSG je torej precej razvejena in temelji na stalnih in uveljavljenih projektih, za katere je slovenskimi godbami veliko zanimanja.

Žal pa ni stalno urejeno financiranje ZSG. Edini stalni prihodek so relativno nizke članarine včlanjenih godb; višjih namreč članice, izmed katerih se mnoge tudi same soočajo s težkimi materialnimi pogoji, ne morejo prispevati. Tako je delovanje ZSG odvisno od vsakokratne uspešnosti na razpisih predvsem JSKD in MIZKŠ. Takšen način financiranja ZSG izredno otežuje delovanje. Višina na razpisih pridobljenih sredstev namreč precej niha, je nepredvidljiva in se nanjo ne da zanašati. Poleg tega tudi ni mogoče predvideti, kakšna vsota razpisnih sredstev bo dodeljena posameznemu projektu. Zaradi tega dejavnost ZSG marsikdaj trpi in ne more biti izpeljana na tako visokem nivoju, kot bi si želeli. Zato ZSG predlaga, da se njeno financiranje po vzoru nekaterih drugih držav (npr. Avstrije) uredi tako, da ji bodo določena sredstva, namenjena za njeno delovanje, dodeljena bodisi neposredno iz proračuna bodisi kot namenska sredstva prek JSKD. ZSG delovanje JSKD namreč v celoti podpira, hkrati pa je prepričana, da bi moral biti njegov namen predvsem spodbuda in skrb za področja, kjer civilna družba ni organizirana v takšni meri, da bi to prinašalo napredek. Tega pa za slovensko godbeništvo spričo doseženih rezultatov predvsem v zadnjih dvajsetih letih nikakor ne bi mogli trditi. V predsedstvu in strokovnih komisijah ter pri posameznih projektih ZSG sodelujejo vrhunski domači in tuji strokovnjaki, ki so nedvomno zagotovilo za nadaljnji strokovni in organizacijski vzpon slovenskega godbeništva. Kot dobro organizirana in strokovno usposobljena predstavnica civilne družbe si ZSG želi delovati v takem okviru. ZSG namreč ocenjuje, da je na področju ljubiteljske kulture vendarle korak pred kakšnim drugim področjem, ki je šele na začetku razvoja in zato nedvomno potrebuje močno strokovno in organizacijsko podporo institucije, kot je JSKD.

II.2 Izobraževanje in sodelovanje s sistemom javnega glasbenega šolstva

Vse od ustanovitve leta 1972 je bila ena izmed osrednjih nalog ZSG skrb za kakovostno vzgojo in izobraževanje mladih godbenic in godbenikov. V ta namen je že od začetka organizirala tako poletne godbene tabore kot tudi različna izobraževanja za strokovne vodje (dirigente). Vsa omenjena prizadevanja je v letu 2011 še dodatno okrepila s pričetkom izvajanja ambiciozno zastavljenega projekta Musica creativa, v katerega so trenutno vključeni poletni godbeni tabori, dirigentska šola, šola korakanja in predvodništva ter tekmovanja za mladinske pihalne orkestre. Odzivi na projekt so tako med udeleženci kot pri strokovni javnosti izjemno pozitivni.

II.2.1
ZSG je prepričana, da je ključnega pomena pri ohranjanju večstoletne slovenske godbene tradicije (in kulturne tradicije nasploh) ravno vzgoja in izobraževanje mladih, kar je poudarjeno tudi v besedilu osnutka NPK 2013–2016. Na področju godbeništva se zato zdi nujna pravočasna vzgoja mladih glasbenikov »v godbeniškem duhu«, v smislu predstavitve področja godbeništva ter (ob poudarjanju spodbude za začetek delovanja v godbah, kar je zapisano tako v Zakonu o glasbenih šolah kot tudi v učnih načrtih za posamezne inštrumente) razumevanja in spoštovanja lastne kulturne tradicije z zavedanjem njenega pomena.

Tudi zato se je ZSG aprila 2011 skupaj z JSKD že odzvala na t. i. Belo knjigo o izobraževanju za glasbeno področje. V odzivu je med drugim navedeno, da je izobraževanje mladih godbenic in godbenikov pomembna dejavnost tako godbenih društev in ZSG kot tudi glasbenih šol, saj s tem skrbi za nadaljnji razvoj in strokovno rast dejavnosti. Večina mladih glasbenikov pihalcev, trobilcev in tolkalcev, ki je svoje glasbeno šolanje nadaljevala na srednji in visoki stopnji in danes poučuje ali pa igra v različnih profesionalnih orkestrih, izhaja prav iz godb; mnogi izmed njih v ljubiteljskih sestavih delujejo tudi po zaključnem šolanju in zaposlitvi, ko so že »profesionalni glasbeniki«.

ZSG je skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport že v letu 2000 pripravila območne posvete, kjer je bilo izobraževanje in s tem povezovanje med godbami in glasbenimi šolami ter drugimi oblikami izobraževanja postavljeno kot eno najpomembnejših vprašanj slovenskega godbeništva. V razpravah o navedeni tematiki so bila na teh skupnih posvetih oblikovana različna stališča, ki so podrobno predstavljena že v odzivu na Belo knjigo: da mora biti politika izobraževanja v posameznem okolju predmet dogovora med domicilno glasbeno šolo in lokalnimi gobami, da so glasbene šole v okviru svojega poslanstva v skladu z željami učencev in njihovih staršev te dolžne spodbujati k sodelovanju z godbami ter da je treba v vsakem okolju, kjer deluje godba ali glasbena šola, izdelati konkreten program sodelovanja.

ZSG meni, da je sedanji sistem javnega glasbenega šolstva urejen in da mora zato ostati tudi temelj izobraževanja mladih godbenic in godbenikov. Potrebno pa je zagotoviti, da bi naloge, ki jih sedaj določa tretja alineja 2. člena Zakona o glasbenih šolah, ne ostale le deklarativne narave, temveč da bi dejansko povsod zaživele tudi v praksi. Ob tem je na eni strani potrebno ohraniti strokovno avtonomijo učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter avtonomijo institucij, na drugi strani pa morajo biti cilji iz omenjene alineje Zakona o glasbenih šolah merljivi in primerljivi. Zato je ZSG že v odzivu na Belo knjigo predlagala, da je potrebno v bodočih zakonskih ureditvah:

-          podrobneje določiti naloge, pravice in obveznosti ter pristojnosti ravnateljev in učiteljev za doseganje ciljev, sedaj določenih v tretji alineji 2. člena Zakona o glasbenih šolah;

-          določiti merila in sistem za zagotavljanje ter kontrolo uresničitev meril za uresničevanje ciljev bodoče zakonske ureditve;

-          določiti usmeritev, da se v dogovoru med glasbeno šolo, lokalno skupnostjo in godbo, morda v soglasju in pod pogoji pristojnih državnih organov, učenci iz glasbenih šol lahko namesto v šolski orkester vključijo v mladinski orkester godbe, če ta deluje pod ustreznim strokovnim vodstvom;

-          zagotoviti možnost za pravočasno vključevanje mladih v godbe v okolju, v katerem deluje glasbena šola, vse v povezavi z lokalno skupnostjo.

Tak sistem po mnenju ZSG ne bi posegal v avtonomijo, temveč bi pripomogel k dejanski uresničitvi zagotavljanja sodelovanja med glasbenimi šolami in širšim okoljem, kar šolam navsezadnje nalagajo tudi veljavni zakonski predpisi. Tak pristop zahteva tudi sedanje in bodoče zmanjševanje porabe javnih sredstev. Tudi v tej luči ZSG želi v nadaljevanju opozoriti še na nekatere druge konkretne težave, s katerimi se mnoge slovenske godbe soočajo v okviru sodelovanja s sistemom javnega glasbenega šolstva.

II.2.2
V nekaterih okoljih je sodelovanje med domicilno glasbeno šolo in krajevnimi godbami izredno vzorno. V veliki meri je to predvsem rezultat dobrih osebnih odnosov med vodilnimi na šoli in v društvu, ne pa sistema, v katerem bi moralo biti to področje tudi zakonsko urejeno. Preveč je namreč primerov, kjer je sodelovanje med glasbeno šolo in domačo godbo daleč od vzornega. Na to nas slovenske godbe opozarjajo na mnogih občnih zborih, posvetih in drugih srečanjih. Marsikje je prišlo celo do tega, da so godbe, da bi si zagotovile prepotreben dotok kadra, same začele z izobraževanjem mladih godbenic in godbenikov ter ustanovile svoje godbene šole. ZSG ocenjuje, da se taki primeri ob sistemu glasbenega šolstva, kakršnega imamo in financiramo v Republiki Sloveniji, ne bi smeli dogajati, saj gre za podvajanje dejavnosti in za neracionalno porabo prepotrebnih sredstev. V ta namen bi bilo potrebno poiskati sistem, v katerem sodelovanje med godbami ter sistemom javnih glasbenih šol, ki je financiran iz javnih sredstev, ne bi bilo odvisno samo od osebnih odnosov.

II.2.3
V dogovoru med godbami in domicilnimi glasbenimi šolami bi bilo potrebno pripraviti tudi vizijo oz. strategijo kadrovske in vpisne politike. Slovenske godbe se v splošnem soočajo s pomanjkanjem t. i. deficitarnih inštrumentov (predvsem nizka trobila, oboa in fagot), kar nas v primerjavi s primerljivimi evropskimi državami, kjer je to sistemsko drugače urejeno, postavlja v neenakopraven položaj ter otežuje kakovostni napredek. Deficitarni inštrumenti bi zato morali imeti pri vpisu prednost in bi jih bilo potrebno promovirati, morda tudi na državni ravni. Marsikje se namreč dogaja, da so (kljub upoštevanju zakonskega določila, da mora biti na vsaki šoli najmanj polovica učencev vpisana na t. i. orkestrske inštrumente) ta razmerja precej porušena. Zavedati se je namreč treba, da denimo en učitelj klavirja, kitare, harfe ipd. nikakor ne predstavlja ustreznice učitelju trobil, saj prvi poučuje samo en inštrument, učitelj trobil pa je mnogokrat en sam za vsa različna trobila. Ustrezno primerjavo bi lahko postavili šele takrat, ko bi bil tudi za vsakega izmed trobilnih inštrumentov nastavljen po en učitelj.

II.2.4
Slovenske godbe nas opozarjajo tudi na raven kakovosti izobraževanja oz. doseganje standardov igranja, ki so določeni z učnimi načrti za posamezne inštrumente. Vse več je primerov, da tudi po zaključenem glasbenem izobraževanju v glasbeni šoli učenci ne dosežejo standardov, ki so zapisani v učnih načrtih, kljub temu da je za vpis v glasbeno šolo potrebno opraviti sprejemni preizkus, ki naj bi zagotovil, da kandidati izkazujejo določeno glasbeno nadarjenost in bodo potemtakem zmožni slediti učnemu načrtu. Zato predlagamo, da se tudi na tem področju določi kriterije, po katerih bi se lahko preverilo na eni strani učinkovitost učiteljevega dela ter na drugi strani vzroke, ki pripeljejo do tega, da posamezni učenci ne dosežejo predpisanih standardov izobrazbe.

II.2.5
V povezavi z že omenjeno vzgojo učencev »v godbenem duhu« pa tudi s strokovnega vidika bi bilo potrebno zagotoviti, da se učenci v okviru glasbenega šolanja čimprej vključijo v neko obliko skupinske igre. Le ob igranju v skupini lahko učenci razvijajo določene glasbene lastnosti, ki jih pri solistični igri sicer ne morejo oz. je to bistveno težje.

II.2.6
V Zakonu o glasbenih šolah in v učnem načrtu za predmet Orkester je določeno, da mora na vsaki glasbeni šoli vse leto delovati godalni ali pihalni orkester, lahko pa tudi nekateri drugi. Po opozorilih članic ZSG se zaradi tega določila marsikatera godba spopada s težavami. Nekatere glasbene šole namreč tudi v krajih, kjer že obstajajo pihalni orkestri z dolgoletno tradicijo, ustreznim strokovnim vodstvom in s številnimi uspehi, na podlagi omenjenega določila razvijajo svoj orkester ter zaradi tega svojih učencev ne spodbujajo k vključevanju v krajevno godbo niti po končanem šolanju, temveč jim v nekaterih primerih vključevanje tudi odsvetujejo ali celo prepovedujejo. Na ta način je resno ogroženo dolgoletno uspešno delo številnih slovenskih godb. ZSG zato predlaga, da se ustanavljanje šolskih pihalnih orkestrov načrtno spodbuja v krajih, kjer pihalni orkester še ne deluje. V primeru, ko v nekem kraju pihalni orkester že deluje, še posebno če gre za društvo z daljšo tradicijo, dokazljivimi uspehi ter ustreznim strokovnim vodstvom, pa naj oblikovanje šolskega orkestra in prehod godbenikov v krajevno godbo poteka v dogovoru med obema akterjema in lokalno skupnostjo ter na podlagi nekih splošnih smernic, ki jih je potrebno podrobneje opredeliti v prihodnjih zakonskih in podzakonskih aktih.

II.2.7
V Pravilniku o smeri strokovne izobrazbe, ki jo morajo imeti učitelji, korepetitorji in knjižničarji v glasbenih šolah, je določeno, da lahko pihalni orkester glasbene šole poleg diplomantov na študijskih programih dirigiranja ali kompozicije in glasbene teorije vodijo učitelji posameznih pihal, trobil in tolkal. Pri slednjih se mnogokrat izkaže, da nimajo potrebnega znanja iz dirigiranja, ki bi jim omogočalo, da bi orkester strokovno kompetentno vodili. To še posebno velja v luči novih (bolonjskih) programov, ki jih trenutno izvajajo na Akademiji za glasbo, saj v skladu z njimi inštrumentalisti predmeta, ki bi jih uvajal v dirigiranje, na prvi stopnji študijskih programov sploh nimajo, na drugi stopnji pa je ponujen le kot eden izmed mnogih izbirnih predmetov. Zato v ZSG predlagamo, da se pri učiteljih, ki vodijo šolski pihalni orkester, zahteva vsaj osnovno tovrstno znanje, ne glede na to, če so ga pridobili v času študija ali z dodatnim izobraževanjem. To s svojo dirigentsko šolo ponuja tudi ZSG.

II.2.8
Vse zapisano je v skladu z besedilom NPK, ki v nekoliko večji meri napoveduje povezave med kulturnimi dejavnostmi in izobraževalno sfero (glasbenim šolstvom). Pomeni pa tudi konkretizacijo NPK v poglavju Kultura v Sloveniji, kjer je zapisano, da ni mogoče prezreti ljubiteljskih krogov, ki nadomeščajo in dopolnjujejo javne kulturne zavode, kjer ti niso dosegljivi ali učinkoviti. Tudi ZSG predstavlja del kulture, ki v Republiki Sloveniji nastaja zunaj državnih ustanov in javnih kulturnih skupin (NPK, stran 5, 6. odstavek – Kultura v Sloveniji).

II.3 Dirigentska šola Zveze slovenskih godb

Dvig kakovostne ravni slovenskih godb je eden temeljnih ciljev, določenih v Pravilih ZSG in v Pogodbi o ustanovitvi ZSG. Izobraževanje in usposabljanje kadrov pa eno izmed temeljnih načel kulturne politike. ZSG se strinja z oceno v NPK, da kulture ni mogoče celostno dojeti brez izobrazbe in prav tako ne voditi kulturnih institucij ter da je potrebno usposabljati kadre, za katere ne obstaja formalno izobraževanje.

Navedena načela veljajo tudi za slovensko godbeništvo. Na različnih težavnostnih stopnjah tekmovanj slovenskih godb meri svojo kakovost več kot štiri petine le-teh, kar kaže na njihovo pripravljenost za dvig kakovostne ravni igranja. Navedene cilje sprejema velika večina slovenskih godb. Pogoj za kakovostno raven in nadaljnji razvoj pa so izobraženi in usposobljeni dirigenti godb. Ker za njih ne obstaja formalno izobraževanje, je uresničevanje tega cilja ena izmed temeljnih nalog ZSG.

V dosedanjem petnajstletnem delovanju je ZSG že uveljavila svojo dirigentsko šolo in je potemtakem korak pred predvidenim študijskim centrom v okviru JSKD. Do vzpostavitve slednjega mora ZSG ostati nosilec takega izobraževanja, po ustanovitvi študijskega centra pa enakovreden partner takega načina usposabljanja.

Prenovljena dirigentska šola ZSG je zaživela v letu 2006 pod vodstvom priznanega in mednarodno uveljavljenega nizozemskega dirigenta Jana Cobra. Zdaj je šola pred ponovno prenovo, saj je bil določen formalno bolje opredeljen predmetnik, z natančnejšimi kompetencami in vključenim dodatnim znanjem, ki ga med šolanjem pridobijo kandidati. Dirigentska šola je že do sedaj uresničevala svoj namen. Slušatelji, ki so zaključili izobraževanje, so v tej šoli nedvomno dobili potrebno znanje. To dokazuje kakovostni napredek godb, ki jih vodijo, ter številna priznanja in nagrade za najboljše dirigente, ki so jih prejeli tako na domačih kot tujih tekmovanjih.

Šola ni namenjena samo izobraževanju dirigentov, ki vodijo ljubiteljske pihalne orkestre, saj prenovljen program ponuja širok spekter znanj, primernih za vse, ki bi se radi poglobljeno posvetili dirigiranju. Po predlogu nove zasnove dirigentske šole je ta predvidena v štirih letnikih, ki so po dva in dva razporejeni na začetno in nadaljevalno stopnjo, vsak izmed njih pa je ovrednoten s 60 kreditnimi točkami. Na podlagi izkušenj iz preteklih let ter na podlagi na novo pripravljenega programa in dejstva, da tovrstnega izobraževanja v Sloveniji ne ponuja nobena izmed javnih institucij, si ZSG želi, da bi bil program dirigentske šole ZSG do določene mere tudi formalno priznan in postavljen kot eden izmed možnih načinov za pridobivanje dodatne izobrazbe, ki bi omogočala tudi vodenje šolskih pihalnih orkestrov na glasbenih šolah.

III. OPREDELITEV DO OSTALIH KONKRETNIH PREDLOGOV IZ NPK 2013–2016

III.1
Osnutek NPK 2013–2016 na glasbenem področju predvideva ustanovitev nekakšnega zbira slovenskih glasbenih del v povezavi z ovrednotenjem in zbiranjem slovenske glasbene dediščine nasploh, ki bi se v tem okviru tudi znanstveno preučevala. V ZSG želimo opozoriti, naj se v tem kontekstu ne pozabi na skladbe za pihalni orkester številnih slovenskih ali na Slovenskem delujočih skladateljev, ki so veliko nastajale že v 19. stoletju in nastajajo še danes. Tudi te so del nacionalne glasbene in kulturne zgodovine in bi jih bilo nedvomno vredno poiskati, popisati, analizirati in ovrednotiti.

V Zborniku, ki ga je ZSG izdala ob 40-letnici organiziranega delovanja in 15-letnici ustanovitve ZSG so navedena slovenska dela za godbe, ki so jih te izvajale na dosedanjih dvaintridesetih tekmovanjih slovenskih godb. ZSG prav tako spodbuja izdajanje novih skladb slovenskih avtorjev.
Zato je potrebno na področju glasbene umetnosti posebno skrb posvetiti arhiviranju, zbiranju notnega gradiva in računalniški notografiji del. To sicer ZSG že izvaja v projektu Edicije glasbenih del ZSG in njihovo izdajanje po načelu »print on demand«.

Smiselno velja to upoštevati tudi pri predvideni ustanovitvi zvočnega arhiva (drugi cilj: Vzpostavitev mrežnih sistemov za zagotavljanje kontinuirane in ustrezno razpršene dostopnosti kakovostnih vsebin vseh glasbenih zvrsti oz. praks v slovenskem kulturnem prostoru).

III.2
ZSG se strinja z oceno NPK (Kulturne vsebine v medijih), da je kultura v medijih preveč marginalizirana. V večjem poudarjanju narodne identitete, ki temelji predvsem na kulturi, pa mora v medijih najti ustrezno mesto ljubiteljska kultura, v katero sodi tudi godbeništvo.
Poznavalci godbeništva pa morajo poznati tudi njegova posamezna področja. Godbe v Sloveniji (in tujini) izvajajo različne zvrsti glasbe. Najkakovostnejša dejavnost (izvajanje resnih skladb) sodi na področje koncertne dejavnosti, druge dejavnosti pa na druga glasbena področja (zabavna glasba, narodno-zabavna glasba, koračnice in druga ceremonialna dejavnost). Zato je utemeljeno pričakovanje ZSG, da mediji vse te različne dejavnosti in zvrsti poznajo, jih uvrščajo v svoje rubrike ter o najpomembnejšem dogajanju obveščajo tako slovensko kot tujo javnost.

III.3
Zaradi pomena informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki se intenzivno uveljavlja tudi v celotni kulturni sferi, je ZSG v letu 2011 začela izdajati spletni časopis Slovenski godbenik, dvakrat letno pa tudi njegovo tiskano verzijo. Tudi v drugih projektih ZSG (Musica creativa, spletne strani itd.) e-kultura pomeni osnovo za delo v izobraževanju in usposabljanju, kot je zapisano tudi v poglavju Omogočanje dostopnosti do e-kulture NPK. Zato mora slednji, ne samo na deklarativni ravni, temveč tudi konkretno podpirati dostopnost do e-kulture v ukrepih vseh izvedbenih projektov NPK.

III.4
Organiziranje koncertnih dejavnosti (vsakoletna tekmovanja slovenskih godb na petih težavnostnih stopnjah, tekmovanja šolskih in mladinskih godb, zaključni koncerti orkestrov Musice creative) zahteva kulturno infrastrukturo s primerno tehnično zmogljivostjo. Najem takih prostorov, ki jih imajo v upravljanju sedaj javni zavodi, presega finančne zmožnosti ZSG. Zato je potrebno vse dejavnosti ljubiteljskih kulturnih zasedb, ki za izvedbo potrebujejo tako kulturno infrastrukturo, vključiti v mrežne sisteme že obstoječega kulturnega udejstvovanja glasbenikov. To velja tudi za vse godbene sestave najvišjih kakovostnih ravni (2. cilj: Vzpostavitev mrežnih sistemov za zagotavljanje kontinuirane in ustrezno razpršene dostopnosti kakovostnih vsebin vseh glasbenih zvrsti oz. praks v slovenskem kulturnem prostoru).

III.5
S področja ljubiteljske dejavnosti se v NPK 2013–2016 večino pristojnosti podeljuje JSKD, ki se ga omenja kot ključnega akterja na tem področju. V skladu z že zapisanim v ZSG predlagamo, da se področja civilne družbe, ki so se uspela organizirati na visoki strokovni in organizacijski ravni, ki je sorodna načinu delovanja v primerljivih evropskih državah, obravnava ločeno ter se jih spodbuja pri samostojnem delovanju, pri čemer jim je potrebno zagotoviti ustrezno finančno podlago.

Nejc Sukljan in Tone Urbas