V primorski prestolnici Koper je od 18. do 26. avgusta potekal 32. tradicionalni poletni godbeni tabor Zveze slovenskih godb Musica creativa. Na njem se je pod umetniškim vodstvom nizozemskega klarinetista in dirigenta Jana Cobra in slovenskega trobentača in dirigenta Mira Sajeta izpopolnjevalo 120 mladih inštrumentalistov. Inštrumentalisti so bili razdeljeni v dva orkestra; otroški pihalni orkester je vodil dirigent Miro Saje, mladinski pihalni orkester pa dirigent Jan Cober. Udeleženci so na sekcijskih vajah s pomočjo mentorjev izpopolnjevali tehnike igranja, jih neutrudno utrjevali in na orkestrskih vajah okrasili z agogičnimi in dinamičnimi detajli. Tako so izbrane skladbe zaokrožili v izdelano celoto in jih v petek, 24. avgusta, ob 20. uri predstavili na koncertu v veliki dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji.

Koncert je bil razdeljen na dva dela. Po uvodnih nagovorih direktorja JSKD Igorja Teršarja in predsednika Zveze slovenskih godb Toneta Urbasa se je v prvem delu predstavil otroški pihalni orkester Musice creative pod taktirko Mira Sajeta. Že prva skladba skladatelja Jamesa Swearingena z naslovom In all its Glory (V vsej svoji slavi) poslušalcev ni pustila ravnodušnih. Dirigent je z veliko mero energije popeljal orkester v svet neizmernih zvočnih kontrastov. Inštrumentalisti so mu sledili tako v dinamičnih kot tudi v agogičnih spremembah in ustvarjeno energičnost celotne kompozicije prenesli na slehernega poslušalca. Otroški pihalni orkester je tako že s prvo skladbo izgubil pridih otroškosti. Mogočni prvi skladbi je sledila karakterno kontrastna skladba skladateljice Jodie Blackshaw z naslovom Whirlwind (Zračni vrtinec). Orkester je z dodelano muzikalnostjo zelo nazorno prikazal programskost izbrane kompozicije. Po umirjenem začetku, ko zračni tokovi še vsak zase sledijo svoji začrtani poti, so počasi stopnjevali glasbene parametre in jih s pomočjo dinamike, zgoščevanja zvočne mase in agogike pripeljali do viška. Tako so prikazali njihovo srečanje, medsebojno povezovanje in končno združitev, ko se je zračni vrtinec razbohotil v vsej svoji veličini. Sledilo je počasno umirjanje pridobljene napetosti in s tem pojemanje moči zračnega vrtinca, vse dokler niso zračni tokovi ponovno našli vsak svoje poti in se popolnoma umirili. Tretja izvedena skladba z naslovom Habitat, skladatelja Johna Higginsa nas preseneti s številnimi ritmičnimi in melodičnimi kontrasti, ki neopazno prehajajo drug v drugega, mestoma pa se v ospredju zasveti lirična melodija, ki jo kmalu prekrije ritmično strukturiran odsek. Orkester je kontrastne prehode izvedel spretno, hkrati pa je z dinamičnim fraziranjem in agogičnimi spremembami še bolj poudaril raznolikost in skladbi doprinesel veliko napetosti in energije. Poslušalca pa je popeljal tudi v svet čudovitih melodičnih linij. Orkester je prvi del koncerta zaključil s skladbo Spirals of Light (Spirale luči) skladatelja Seana O'Loughlina. V skladbi se ob ritmični podlagi tolkal in trobil odvija neskončna melodija, ki ponazarja spiralo. Melodija je sprva dodeljena pihalom, kasneje pa se jim pridružijo tudi trobila. Z izmenjavanjem inštrumetov je melodija predstavljena v različnih zvočnih barvah, z dodajanjem in odvzemanjem inštrumentov je melodija zazvenela v kontrastnih zvočnih masah in tako spreminjala svoj karakter. Pestra dinamika je poslušalcu dala občutek približevanja in oddaljevanja melodije, medtem ko je agogika pripomogla k boljši prostorski predstavi. Z vsemi naštetimi parametri je orkester zelo slikovito ponazoril podobo spirale.

V drugem delu koncerta se nam je predstavil mladinski pihalni orkester Musice creative. Že pogled na programski list, kjer sta bili kot prvi dve skladbi navedeni Uvertura v Romeo in Julija skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega in Suita za pihalni orkester Bojana Adamiča, je pripomogel, da smo neučakano in z veliko mero radovednosti pričakovali njihov nastop. Uvertura v Romeo in Julija skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega, ki jo je za pihalni orkester priredil Roger Niese, me kljub močni koncentraciji inštrumentalistov in preciznemu vodstvu dirigenta Jana Cobra interpretacijsko ni povsem prepričala. Pihala so bila premalo izrazna in med seboj slabše povezana, zato skladbe niso gradila v zaokroženo celoto in je bilo njenemu glasbenemu toku težje slediti. Skladbo so izpopolnila trobila s svojim prepričljivim in kremenitim vstopom ponovno pridobila poslušalčevo pozornost. Morda je bila skladba tehnično le nekoliko prezahtevna. Inštrumentalisti so se namreč popolnoma posvetili natančni tehnični izvedbi, skoncentrirano čakali posamezne vstope in zato pozabili na fraziranje melodičnih linij in oblikovanje skladbe v zaokorženo celoto. Orkester je kljub temu z izvedeno prvo skladbo dokazal, da je sposoben tehnično dobro izvesti tudi kompleksnejša glasbena dela. V svoji polnosti so se pokazali v sledeči skladbi, Suiti za pihalni orkester, slovenskega skladatelja Bojana Adamiča. Med seboj kontrastne stavke so prepričljivo izvedli tako tehnično kot tudi melodično. Hitre, ostre in odločne odseke so spretno povezovali s karakterno mirnejšimi. Kontrastne stavke so še močneje poudarili z nenadnimi dinamični, ritmični in agogični spremembami, s čimer so pridobili popolno poslušalčevo pozornost. Sledeče kompozicije so bile dela latinskoameriških skladateljev. Slišali smo Ario iz Bachianas Brasileiras št.5 skladatelja Heitorja Ville-Lobosa, v priredbi Williama Heberta, skladbo Conga del Fuego Nuevo mehiškega skladatelja Artura Marqueza v priredbi Oliverja Nickela, skladbi argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle; Oblivion v priredbi Josea Pommerja in Adios nonino za trobila v priredbi Douwea Medema, ter Huapango mehiškega skladatelja Joseja Pabla Moncaya v priredbi Milanesa Morena. Za dodatek so nas presenetili še s kompozicijo Libertango v priredbi Hansa Derksa in Mambom skladatelja Leonarda Bernsteina iz mjuzikla West side story. V skladbah se prepletajo temperamentni ritmični vzorci z liričnimi melodijami. Melodija se skozi skladbo ponavlja v različnih inštrumentih, ti pa si jo podajajo, jo dopolnjujejo in zaključujejo. Orkester je skladbe izvedel izjemno prepričljivo, ritmično natančno in odločno, hkrati pa je z medsebojnim prilagajanjem, dinamičnimi kontrasti med melodijo in njeno ritmično podlago elegantno izpostavil melodične linije. Fraze je z dinamičnimi nihanji popeljal do viška in pridobljeno napetost ob njenem zaključku tudi sprostil. S spretnim, neprekinjenim izmenjavanjem in dopolnjevanjem posameznih sekcij je ohranil energijo in živahnost skozi celotno skladbo. Z natančno izvedenimi, ostrimi in usklajenimi ritmičnimi elementi pa so inštrumentalisti v skladbah prebudili drznost in strast latinskoameriških kompozicij. Orkester je s svojo sproščenostjo, enotnostjo in energičnostjo navdušil občinstvo in v marsikaterem poslušalcu povsem nezavedno prebudil morda že zdavnaj pozabljeni plesni gib.

Tako otroški kot tudi mladinski pihalni orkester sta na petkovem koncertu dokazala tehnično spretnost, občutek za melodično oblikovanje in prepričljivo gradnjo večjih, kompleksnejših kompozicij. Poslušalce sta popeljala v svet najrazličnejših glasbenih užitkov in jih očarala s svojo sproščenostjo. Občinstvo tokrat niso grele le visoke poletne temperature temveč tudi prepričljiva in temperamentna izvedba izbranih koncertnih skladb.

Upam, da je zaključni bučni aplavz organizatorje seminarja spodbudil k organizaciji poletnega tabora tudi prihodnje leto, udeležence pa v nadaljnje vztrajanje na začrtanem glasbenem področju.

Katarina Trček

Posnetki s koncerta

Peter Iljič Čajkovski/prir. Roger Niece, Romeo in Julija (uvertura)

Bojan Adamič, Suita za pihalni orkester

Heitor Villa-Lobos/prir. William Hebert, Aria iz Bachanianas Brasileiras št. 5

Astor Piazzolla(prir. Douwe Medema, Adios nonino

Arturo Marquez/prir. Oliver nickel, Conga del Fuego Nuevo

Jose pablo Moncayo/prir. Milanes Moreno, Huapango

Astor Piazolla/prir. Hans Derks, Libertango

Astor Piazolla/prir. Jos Pommer, Oblivion

Leonard Bernstein, Mambo iz Zgodbe z zahodne strani