Predstavitve godb
Konec 19. stoletja so kot posledica narodnega oblikovanja in delovanja šol začela delovati mnoga slovenska pevsko-bralna društva. V zanosu narodne pripadnosti so se v njihovem okviru začele oživljati in organizirati tudi godbene skupine.
V začetku 20. stoletja je v Sv. Antonu delovalo bralno-pevsko društvo Svoboda, poleg tega pa tudi več manjših godbenih skupin. Po zgledih večjih sosednjih naselij so se tudi antonske skupine združile in razvila se je Godba na pihala Sv. Anton. Po izročilih že pokojnih in pričevanju starejših godbenikov, je bil njihov prvi skupni nastop v letu 1901 pod vodstvom kapelnika Piera Apollonia iz Bertokov. Ta dogodek štejemo za ustanovitev godbe, ki pa je bila po predpisih tedanje Avstro-Ogrske uradno registrirana šele leta 1903 v okviru bralno-pevskega in godbenega društva Svoboda Sv. Anton. Prvi godbeni inštrumenti so bili kupljeni v Veroni na kredit in so jih godbeniki še dolgo in s težavami odplačevali s sredstvi, zasluženimi z delom na njivah in v vinogradih premožnih kmetov.
Antončani so zelo ponosni na svojo godbo, ki ima tako bogato tradicijo. Za kraj pomeni obliko druženja, za mlade pa vzgojo, pozitivno usmerjanje, vztrajnost, željo po uveljavitvi in profesionalnost.
Godba šteje danes približno 35 članov, od katerih je večina mladih nadobudnežev, ki jim tovrstna zvrst glasbe pomeni sprostitev ob neštetih vsakdanjih obveznostih. Redno pripravlja koncerte, nastope itd. Nekateri izmed njih so postali že tradicionalni, kot sta prvomajska budnica in novoletni koncert. S svojo aktivnostjo pa se ne predstavlja le doma, večkrat je bila že na gostovanju v Španiji, Bolgariji, Italiji, na Hrvaškem in nazadnje tudi v Bosni.
Pred nekaj leti se ji je pridružil kapelnik Jure Prašelj, ki svoj prosti čas preživlja v Sv. Antonu, čeprav je njegov dom onkraj meje v bližnji Italiji.
Edi Jurjevčič
Aug 07, 2012