Uvodnik
Dobro leto mineva, odkar je zaživel novi spletni časopis Zveze slovenskih godb Slovenski godbenik. V slovenskem godbeništvu se je v tem času zgodilo veliko: izpeljali smo prvo in drugo tekmovanje mladinskih pihalnih orkestrov Slovenije, tekmovanja na tretji, prvi in koncertni težavnostni stopnji, dan godbeništva v Trbovljah, obeležili smo 15-letnico samostojnega obstoja Zveze, v teku pa je praznovanje 100. obletnice rojstva mojstra Bojana Adamiča. O vseh teh dogodkih je poročal tudi spletni časopis Slovenski godbenik, ki konec junija prinaša pregled objavljenih prispevkov tudi v drugi tiskani izdaji.
Da slovenske godbe delujejo na visoki kakovostni ravni, potrjujejo na eni strani številni uspehi, ki so jih dosegle na tekmovanjih v tujini, na drugi strani pa tudi nastopi na domačih tekmovanjih, izmed katerih velja še posebno izpostaviti tekmovanje na koncertni težavnostni stopnji. Na tem so se konec maja v Laškem predstavili nekateri najboljši slovenski pihalni orkestri, ki so nedvomno dokazali, da slovenske godbe kvalitetno prav nič ne zaostajajo za godbami iz tujine.
Vzpodbudno je, da v slovenskih godbah igra veliko število mladih, ki godbenim zvokom dajejo prav posebno energijo. Ravno zaradi tega se zdi nujno potrebno posebno pozornost posvečati izobraževanju. Zveza je tudi na tem področju storila korak naprej, saj bo med 18. in 26. avgustom v Kopru organizirala prenovljeni tradicionalni godbeni tabor Musica creativa, ki bo mladim godbenicam in godbenikom ponudil nepozabno glasbeno izkušnjo, številna nova znanja in pod vodstovm odličnega, mednarodno uveljavljenega dirigenta Jana Cobra ter priznanih mentorjev gotovo postavil nove standarde na področju godbenega izobraževanja mladine.
Slovenske godbe so v stoletjih, odkar obstajajo, že velikokrat dokazale, da znajo preživeti in ustvarjati tudi v kulturi nekoliko manj naklonjenih časih, za katere se zdi, da jih živimo tudi danes. Zaradi tega velja še toliko bolj poudariti, da so godbeniki v veliki večini glasbeni amaterji, ki so v svoje glasbeno ustvarjanje pripravljeni veliko vložiti in se marsičemu odpovedati. Na drugi strani pa jim igranje v godbi prinaša tudi številne glasbene užitke, tesna prijateljstva in veselje ob druženju, zaradi česar marsikomu vsaj v teh časih uspe pobegniti od vsakdanjih tegob. Le redki med tistimi, ki niso nikdar igrali v godbi, si lahko predstavljajo, koliko trdega dela in odrekanja posameznikov je potrebnega, da se amaterski orkester na koncertnem ali tekmovalnem odru predstavi v vsem svojem sijaju in s kar najboljšo možno izvedbo glasbenega programa. Ravno zaradi takih ljudi se nam za nadaljnji razvoj slovenskega godbeništva ni potrebno bati.
Nejc Sukljan
Jun 15, 2012