Članki
Razmišljanje Milana Pavlihe o pomenu ljubiteljske kulture v okviru evropskega leta aktivnega staranja.
»Z obeleževanjem Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012 želijo Evropska unija in države članice spodbujati uresničenje vizije družbe vseh starosti, pri čemer je potrebno dati poudarek tako aktivnemu staranju kot medgeneracijski solidarnosti, še posebej na način, ki spodbuja in udejanja njuno sopovezanost. Družba se mora tem spremembam prilagoditi in jih sprejeti kot enakovredno prioriteto družbene realnosti, ne da bi pri tem izključevala posamezne generacije. Pri tem se ne sme prisluhniti zgolj najbolj številčnim ali najglasnejšim generacijam, temveč je treba pri iskanju rešitev upoštevati vse generacije. Le takšne rešitve bodo dolgoročno uspešne in vzdržne …« To je med drugim zapisano v uvodu programa predvidenih aktivnosti in prednostnih nalog v Sloveniji v okviru Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012. In z zapisanim se lahko strinjamo!
Pred nekaj dnevi sem bil seznanjen, da je minister za delo, družino in socialne zadeve po sklepu vlade 3. 11. 2011 izdal sklep o imenovanju Nacionalnega odbora Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012. V široki paleti 56-članskega Nacionalnega odbora so imenovani predstavniki inštitucij socialnega in drugih področij, organizacij, ki združujejo starejše in mlade pa tudi kabineta vlade, urada predsednika republike in vseh ministrstev razen enega.
Odsotna oziroma prezrta v tej široki paleti sta le »reprezentanca« 130.000 državljank in državljanov v ljubiteljski kulturi in ministrstvo za kulturo.
Na več festivalih za tretje življenjsko obdobje smo že govorili o pomenu vključevanja starejših (in mladih) v ljubiteljsko kulturo, tudi na lanskem o prostovoljstvu v kulturi. Dokazovali smo (ob nerazumevanju države), da smo tudi člani kulturnih društev prostovoljci in da je prostovoljstvu v kulturi potrebno priznati vrednost, ki je predvsem moralna, saj bogati življenje tako prostovoljcem v kulturi kot tisočim, ki jim je njihova ustvarjalnost namenjena.
Vključevanje starejših (in mlajših) je v kriznih časih tudi socialni blažilec, saj omogoča uveljavljanje tudi tistim, ki v vsakdanjem delovnem in družbenem okolju ne dosegajo osebnega zadoščenja in potrditve ali so iz različnih razlogov potisnjeni na obrobje. Že dvakratna tedenska vključitev v kulturno dejavnost lahko socialno izrinjenemu posamezniku izboljša samopodobo.
Sožitje v kulturi ni fraza, saj sodelujejo v mnogih kulturnih skupinah dedki, očetje in vnuki. Aktivna vključenost v kulturi bogati življenje in ga dela prijaznejšega. Delovanje v kulturi pomeni tudi vseživljenjsko učenje, ki ni le učenje iz knjig, ampak tudi spoznavanje in predajanje kulturne dediščine in običajev.
Zato brez pomisleka vključite v Nacionalni odbor (morda že na predvečer kulturnega praznika) še »kulturno reprezentanco«!
Milan Pavliha
Feb 20, 2012