Poročila in ocene
Namesto pričakovanih sporočil in želja ob novem prihajajočem letu se je med klarinetiste, godbenice in godbenike slovenskih godb, med študente in prijatelje razširila novica, da nas je, še vedno sredi ustvarjalnega dela, nepričakovano zapustil profesor Alojz Zupan.
Profesor Alojz Zupan je bil eden temeljnih klarinetistov, ki so soustvarjali trboveljski klarinetistični fenomen. Kot izvrsten učitelj klarineta je že v letu 1980 predaval na 2. taboru pihalnih orkestrov v Ljutomeru. Kasneje je postal član komisije za izobraževanje pri Združenju pihalnih orkestrov Slovenije, v letu 1992 pa podpredsednik Odbora Zveze slovenskih godb, katerega član je ostal vse do leta 2005, ko je bil izvoljen v strokovno-umetniški svet Zveze slovenskih godb; v njem pa je ostal tudi v sedanjem mandatu.
Vseskozi, razen ko je bil s svojo trboveljsko godbo na vrhu v tekmovanju na najzahtevnejši koncertni stopnji, je bil član mednarodnih tekmovalnih žirij, največkrat njihov predsednik.
Med slovenskimi godbenicami, godbeniki in sodelavci Zveze slovenskih godb je užival izjemen ugled in spoštovanje. Svojo človeško toplino in vedrino je iz odprtega in širokega srca razdajal med vse, ki so ga obkrožali, in med vse, ki so se veselili življenja. Nepozabno navdušenje ga je spremljalo ob podelitvi nagrad na tekmovanjih, ko je spodbujal vse svoje dijake in študente. Prav ti so mi povedali, da so se za nasvet in pomoč nanj lahko obrnili ob vsakem času; vedno so bili sprejeti z odprtim srcem in rokami. Nesebično se je razdajal tudi drugim, nazadnje tudi svojim kolegom iz Godbe ljubljanskih veteranov, kateri je še konec novembra zadnjič dirigiral.
V imenu Zveze slovenskih godb se poslavljam od vrhunskega glasbenika, pedagoga in dirigenta, ki je znal nadgraditi uspehe Trboveljske godbe, poznavalca domače in tuje godbeniške literature, odličnega in občudovanega dirigenta, pravega predstavnika visoke ravni slovenskega godbeniškega poustvarjanja, uglednega sogovornika tudi v mednarodnih godbenih krogih, med tujimi skladatelji in dirigenti, zlasti s tistimi iz Avstrije, s katerimi smo največ sodelovali, od prijatelja z neverjetno človeško toplino in nasmehom, ki ni znal odreči nikomur.
Najvišji nagradi slovenskega godbeništva, plaketa Bojana Adamiča in častni znak Zveze slovenskih godb, ki ju je dobil, sta le skromni zahvali za izjemen delež našega Alojza Zupana za ohranitev, bogatenje in razvoj slovenskih godb in pihalnih orkestrov.
Hvala ti, dragi Vuj, za vse izjemno bogato delo, za druženje, za toplino, s katero si nas bogatil, in za vzgled vsem, ki smo te poznali in imeli radi.
Tone Urbas,
predsednik ZSG
Jan 07, 2012