Članek

Poročila in ocene

Odziv Zveze slovenskih godb na Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju

Zveza slovenskih godb se je v okviru javne razprave odzvala na Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, ki jo je aprila objavilo Ministrstvo za šolstvo.

Objavljeno Jun 08, 2011

 

Aprila je bila na straneh Ministrstva za šolstvo in šport objavljena Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011. Dokument prinaša pregled stanja na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in hkrati predlaga razvojne rešitve in spremembe, ki bi jih bilo potrebno vpeljati. Posebno poglavje, ki je tesno povezano tudi z delovanjem slovenskih godb, je poglavje o glasbenem šolstvu.

V Zvezi slovenskih godb menimo, da je sodelovanje med godbami in glasbenimi šolami nujno potrebno. V zadnjem času se s težavami na tem področju namreč sooča vse več okrestrov. Zato smo se odločili, da se skupaj z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti v okviru javne razprave odzovemo na predlagane rešitve in podamo svoj predlog, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

 

Pripombe na Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju - glasbeno šolstvo

Zveza slovenskih godb (ZSG) in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) sta obravnavala Belo knjigo o izobraževanju - glasbeno šolstvo (Bela knjiga). Zato vam pošiljamo pripombe, ki so se izoblikovale na seji Predsedstva ZSG in vodstva JSKD.

 

1. Uvod

Zveza slovenskih godb je bila kot samostojna zveza društev ustanovljena leta 1997. V njej je sedaj združenih 108 slovenskih godb in pihalnih orkestrov (godb) iz Slovenije in tujine, tako da predstavlja reprezentativno zvezo slovenskega godbeništva.

Mladinska dejavnost potrebuje določeno spodbudo, da se bo razvijala v svoji kvaliteti in kakovostnem vključevanju v dejavnost. Izobraževanje mladih godbenikov je pomembna dejavnost tako godbenih društvev kot glasbenih šol, saj s tem skrbimo za nadaljnji razvoj in nadaljevanje dejavnosti same. Kvalitetno delo z mladimi, v sodelovanju med glasbenim šolstvom in godbami, je v zgodovini doprineslo pravi razcvet glasbene dejavnosti. Večina mladih glasbenikov na pihalih, trobilih ali tolkalih, ki je svoje glasbeno udejstvovanje nadaljevala na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo in danes poučuje ali pa sodeluje z različnimi profesionalnimi orkestri, izhaja iz godb in v njih  ljubiteljsko tudi deluje po celi Sloveniji.

Spodbujanje in izobraževanje mladih godbenic in godbenikov, od osnovnega izobraževanja v raznih oblikah glasbenih šol do njihovega vključevanja v slovenske godbe, predstavlja enega izmed temeljnih ciljev ZSG.

Zato je ZSG skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport že v letu 2000 pripravila območne posvete, kjer je bilo izobraževanje in s tem povezovanje med godbami in glasbenimi šolami in drugimi oblikami izobraževanja postavljeno kot eno najpomembnejših vprašanj slovenskega godbeništva (skupna stališča obeh organov so v prilogi). V razpravah o teh stališčih so bila oblikovana še nekatera dodatna skupna stališča, in sicer:

- politika izobraževanja v godbah ne more biti samo stvar godb, temveč tudi glasbene šole njihovega območja;

- glasbene šole želijo usmerjati in usmerjajo učence tudi v slovenske godbe, vklučevanje vanje pa je odvisno tudi od želja učencev in njihovih staršev;

- v vsakem okolju, kjer deluje godba ali glasbena šola ali druge oblike izobraževanja, je potrebno izdelati konkreten program;

- v vsakem kraju, kjer deluje godba, je potreben dogovor predstavnikov lokalne skupnosti oz. ustanoviteljice glasbene šole z glasbeno šolo in kulturnim društvom (godbo) o določitvi kategorije za sofinanciranje;

- potrebno je zasnovati strategijo za racionalno trošenje sredstev davkoplačevalcev (vzgoja pihalcev, trobilcev, tolkalcev) v krajih, kjer delujejo godbe.

 

2. Kdo (naj) izobražuje mlade godbenice in godbenike

ZSG in JSKD se strinjata, da je izobraževalni sistem sedanjih glasbenih šol urejen in da mora ostati tudi temelj izobraževanja mladih godbenic in godbenikov.

Sedanji zakon o glasbenem šolstvu v tretji alinei 2. člena določa, da so cilji in naloge glasbenih šol doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za začetek delovanja v ljubiteljskih inštrumentalnih ansamblih, orkestrih, pevskih zborih in plesnih skupinah.

V splošnih ciljih sistema vzgoje in izobraževanja v RS v Beli knjigi je zapisano tudi zagotavljanje sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi inštitucijami in širšim okoljem:

- obogatitev ponudbe vzgojno-izobraževalnega dela z vključevanjem organizacij (kulturnih, športnih …), društev in posameznikov iz širšega okolja;

- soglasje (strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, staršev in učencev, širše družbe in politike) o temeljnih ciljih vzgojno-izobraževalnega dela in skupno prizadevanje za dosego teh ciljev.

Med splošnimi načeli vzgoje in izobraževanja v Beli knjigi pa je poudarjena tudi avtonomija.

 

3. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju - glasbenem šolstvu: pripombe

V orisu stanja osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja Bela knjiga navaja, da glasbena šola omogoča pridobivanje umetniških izkušenj, zato vzpodbuja redno solistično nastopanje učencev, organizira delovanje komornih skupin, orkestrov ter plesnih skupin.

Po predlaganih usmeritvah pa bi bilo potrebno zagotoviti, da se otrokom v vseh šolah omogoči (in ne omejuje) sodelovanja v orkestrskih, pevskih in komornih sestavah.

Listina Evropske konference o glasbeni vzgoji za otroke zahteva, da morajo države članice skrbeti za razvoj vokalnih in inštrumentalnih glasbenih skupin. Tudi Bela knjiga poudarja, da imajo otroci in mladostniki pravico do kakovostne vzgoje in izobraževanja, zato je eno pomembnih načel kakovost šole, da vzgaja avtonomne in razsodne posameznike. Enake cilje imajo tudi slovenske godbe. Za zagotovitev uresničevanja navedenih ciljev je zato potreben celovit in skupen pristop.

Za večje vključevanje civilne družbe (tudi ZSG in godb) je slovensko godbeništvo, ki je sedaj povezano v ZSG, že doseglo nekaj pomembnih rezultatov in izpolnilo nekaj pogojev.

Večina najboljših glasbenikov (trobilcev, pihalcev itd) je svoje znanje in osebnostni razvoj kalila v godbah, z njimi dosegala nove izkušnje in se udeleževala mednarodnih tekmovanj.

ZSG je začela pred dvema letoma s šolo dirigiranja za dirigente godb, ki jo vodi mednarodno uveljavljen profesor Jan Cober z Nizozemske. Ustrezno strokovno vodstvo (dirigent orkestra) je temeljni pogoj obstoja in razvoja vsake godbe.

Podatki, s katerimi razpolaga ZSG, kažejo, da je potrebno podpreti predlagano zagotavljanje sodelovanja med glasbenimi šolami (vzgojno-izobraževalnimi inštitucijami) in godbami (širšim okoljem) ter drugimi reprezentativnimi zvezami in inštitucijami civilne družbe na področju glasbe, da bi naloge iz sedanje tretje alinee 2. člena Zakona o glasbenih šolah ne bile le deklaratorne narave, temveč bi dejansko zaživele v praksi.

Ob tem ZSG in JSKD spoštujeta vsako avtonomijo, ki pomeni seveda tudi strokovno avtonomijo učiteljev in drugih strokovnih delavcev kot avtonomijo inštitucij. Cilji in rezultati, ki so sedaj navedeni v tretji alinei 2. člena Zakona o glasbenem šolstvu, pa morajo biti merljivi in primerljivi.

 

Zato je potrebno po mnenju ZSG in JSKD v bodočih zakonskih ureditvah:

- podrobneje določiti naloge, pravice in obveznosti ter pristojnosti ravnateljev in učiteljev za doseganje ciljev, sedaj določenih v tretji alinei 2. člena;

- določiti merila in sistem za zagotavljanje ter kontrolo uresničitev meril za uresničevanje ciljev bodoče zakonske ureditve;

- določiti usmeritev, da se v dogovoru med glasbeno šolo, lokalno skupnostjo in godbo, morda v soglasju in pod pogoji pristojnih državnih organov, učenci iz glasbenih šol namesto v šolski orkester lahko vključijo v mladinski orkester godbe, če ta deluje v okvirih godbe kot samostojnega društva z verificiranim strokovnim vodstvom;

- zagotoviti možnost za pravočasno vključevanje mladih v godbe v okolju, v katerem deluje glasbena šola, vse v povezavi z lokalno skupnostjo.

 

Tak sistem po mnenju ZSG in JSKD ne posega v avtonomijo, temveč pripomore k dejanski uresničitvi zagotavljanja sodelovanja med glasbenimi šolami in širšim okoljem. Tak pristop zahteva tudi sedanje in bodoče zmanjševanje porabe javnih sredstev.

V nekaterih okoljih je tako sodelovanje vzorno, a je rezultat dobrega osebnega sodelovanja, ne pa sistema, v katerem  mora biti ta možnost tudi zakonsko urejena.

 

Zveza slovenskih godb

Tone Urbas, predsednik

 

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

mag. Igor Teršar, direktor