Uvod

K temu pisanju kot neke vrste strokovni ali samo poljudni članek me je navedlo odkritje nepravilno imenovanega avtorja glasbe Koračnice generala Maistra ali tudi Maistrove koračnice. Njena partitura se nahaja v arhivih obeh profesionalnih slovenskih pihalnih orkestrov Policijskega pihalnega orkestra in Orkestra Slovenske vojske. Tam se nahajajo partitura in parti za veliki pihalni orkester-godbo, ki jo je transkribiral Jani Šalamon po priredbi Franca Esa (1890-1946), kot avtor muzike pa je naveden R. Klima. Napačno! To je K. (Karel) in ne R. Klima: glasbenik (vojaški kapelnik, violinist in skladatelj), češki emigrant, ki je vse svoje življenje deloval na področju t. i. Avstroogrske (1867-1918), kasnejše monarhije, skupne države tistega časa in prostora, države SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev), Kraljevine SHS in Jugoslavije ter druge Jugoslavije (do 1992). In na vseh teh različnih (državnih) prostorih je živel in deloval »naš« sicer pa češki emigrant Karel (Karl) Klima (1890-1968). Del tega časa in prostora pa je bil tudi naš general R. Maister. Kar nekaj raziskovalnega časa je bilo potrebnega, da smo lahko vsaj delno umestili tegale K. Klimo med njegovo rodno Češko, prek Novega Sada, Varaždina, Zagreba, Slavonskega Broda in Osijeka. Poleg tega, da je emigriral najprej v Novi Sad (od tam je žal najmanj dokazljivih in trdnih podatkov) in se potem veliko selil, se večkrat (3-krat) oženil in imel kar nekaj otrok, so seveda poleg znanih in trdnih dokazov, v njih še velike luknje.

Karel Klima

Klima je bil vojaški kapelnik v Varaždinu od konca (1. svetovne) vojne, 1918 pa do poznih 40.-ih let 20. stoletja, torej do razpada (stare) Jugoslavije in začetka 2. svetovne vojne. To ga nekako uvršča med kapelnike vojaških orkestrov najmanj štirih vojska: Avstroogrske, starojugoslovanske, domobranske in Jugoslovanske ljudske armade. Prek Novega Sada je prišel v Varaždin s (prvo) ženo Sofijo (rojena Freiwald) iz praškega Libeňa, kjer je bil 25. 5. 1890 tudi rojen (po podatkih Arhiva glavnega mesta Prage; v: pismo 16. 7. 2024). Iz Karlovega (prvega) zakona s Sofijo je med tremi otroki, tudi sloviti hrvaški violinist Josip (Pepi) Klima (rojen v Varaždinu in umrl v Zagrebu: 1927-2012). Ko je žena Sofija in mati teh treh otrok umrla 19. 1. 1953 v Varaždinu (Gabriela Filaković, Upravni odjel matičkog ureda u Osijeku, pismo 26. 6. 2024), se je K. Klima preselil v Zagreb. Potem se je ženil še 2-krat. Konec življenja je dočakal v hrvaškem Osijeku, od koder je bila doma tudi njegova zadnja (3.) žena Agata Mencinger (G. Filaković). Tam (v Osijeku, 4. 11. 1968) je umrl je tudi pokopan (Nataša Maričić, Varaždin).

Še 15 let pred smrtjo (začetek leta 1953) je tedaj že upokojeni vojaški kapelnik K. Klima (uspešno) vodil godbo, pihalni orkester RKUD-a železničarjev »Đuro Salaj« v Slavonskem Brodu. Tedaj so tam izvedli še eno njegovih del, Daleko moj Split/Daleč moj Split. To godbo je Klima vodil tri leta (?; Toldi Z., 101 brodska priča, Slavonski brod, 2002: 114-15).

O Klimovi Koračnici R. Maistra

Kdaj in kje naj bi K. Klima komponiral to znamenito Koračnico R. Maistra? Verjetno v Varaždinu, kjer je bil najdlje? Tam je bil določen čas v vojaški službi tudi naš general. Zagotovo pa ni bil Klima nikoli v Mariboru, kjer jo je med drugim priredil Franc Es (1935). Poleg že omenjene transkripcije Janija Šalamona (za OSV) pa poznamo še troje novonastalih koračnic. Podpisali so jih Dragotin Nevišnimal, Slavko Avsenik, ml., Tomaž Habe in drugi.

Franc Križnar

Izpis iz Knjige rojstev ž. c. v Libeňu (Praga)

Naslovnica priredbe K. Klime dveh Koračnic (Maribor, 1935; Zgodovinski arhiv Celje-Knjižnica Mozirje)

Limena glazba Željezničar (Slavonski Brod, 1953), Osrednja figura slike (spredaj) naj bi bil Karel Klima (Stoji v sredini – v 2. vrsti za velikim bobnom). Muzej Slavonski Brod

naslovnica Koračnice generala Maistra (glasba K. Klima; prir. F. Es, transkripcija J. Šalamon; Arhiv OSV

prva stran partiture zgornje Koračnice (prav tam)