Slovenski Godbenik

PRVIH 15 LET GODBE LJUBLJANSKIH VETERANOV (GLV)

Pred petnajstimi leti je Ljubljana dobila nov pihalni orkester Godbo ljubljanskih veteranov, ki je po starosti svojih članov najstarejši orkester v Sloveniji. Konec leta 2004 sem predsednikom, dirigentom in godbenikom ljubljanskih pihalnih orkestrov dal pobudo za ustanovitev ljubljanskega veteranskega orkestra. Mesto Ljubljana in vsi ljubljanski orkestri naj bi z veteranskim orkestrom dobili možnost za dodatno druženje, muziciranje in nastopanje v tretjem življenjskem obdobju. Poletni koncert pri Florjanski cerkvi, v Ljubljani 2006 Prvo srečanje in vaja orkestra v nastajanju sta bila 1. februarja 2005. Srečanja se je udeležilo 15 godbenikov. Vajo je vodil dirigent Jože Hriberšek. Nato so se pričele ob torkih redne vaje in ustanovitev kulturnega društva. Novica o uspešnem delu novega ljubljanskega orkestra se je širila in vedno več starejših godbenikov spodbudila k vključitvi. Sestav orkestra je bil (in je še danes) zelo raznolik, tako po starosti kot po poklicni in glasbeni izobrazbi. Orkestru se je postopoma pridružilo tudi dvanajst upokojenih uglednih akademskih glasbenikov in pedagogov. Krstni nastop orkestra je bil pod taktirko Jožeta Hriberška 29. septembra 2005 na otvoritvi Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. GLV si je že na začetku delovanja zadala nalogo gojiti slovensko glasbeno izročilo za godbeni sestav. Dirigent Jože Hriberšek je vodil orkester štiri leta. V četrtem letu delovanja je naštudiral z orkestrom že tri samostojne koncertne programe in osem priložnostnih. V začetku leta 2009 je po bolezni Jožeta Hriberška s težkim srcem prevzel umetniško vodenje orkestra Alojz Zupan – Vuj. Vuja sem povabil v orkester kot klarinetista že takoj leta 2005. Poznala sva se že od mladosti kot folklorna glasbenika, Vuj pri Maroltu, jaz pri Tinetu Rožancu. Bil je ugoden čas, saj se je upokojil v radijskem simfoničnem orkestru in prenehal umetniško voditi Delavsko godbo Trbovlje. Želja po igranju klarineta je bila pri njem tako močna, da je prišel takoj med nas. Seveda sem mu ponudil skrajni desni stol koncertnega mojstra, pa mi je odvrnil: »Ti si zaslužen za rojstvo tega orkestra, pa sedi na njem in vežbaj.« Vuj bi raje še naprej igral klarinet, pa ga je za vodenje pregovorila tudi soproga Ančka. Pod njegovim vodstvom je orkester doživel svoj kakovostni vrh. Prvič smo gostovali v avstrijskem Schladmingu na prireditvi Lange Nacht na mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov Mid Europe. Vuj je dirigiral brez paličice, vendar je iz godbe izvabil najboljše. »Špili pob,« je imel navado reči po trboveljsko klepetavemu godbeniku. »To je še bolš kot simfonični orkester,« je primerjal ljubiteljsko igranje v godbi in poklicno v simfoničnem orkestru. Tako kot skoraj 30 let v trboveljski je vztrajal tudi v GLV do prerane smrti 1. januarja 2012. Nastop na Zatrniku Vuju v čast 2010 Umetniško vodenje GLV je po Vujevi smrti za eno leto prevzel član orkestra Tomaž Grintal. V začetku leta 2013 je taktirko prevzel do leta 2018 član orkestra Viktor Kresnik. Sedaj je umetniški vodja GLV že dve leti Jurij Cizej. V GLV smo se zbrali večno mladi, ki smo pri sedemdesetih ali celo osemdeset plus še vedno zaljubljeni v glasbo in v njej še vedno uživamo. Naše moči in sposobnosti se smiselno iztekajo v koristno delo za druge, za skupnost in za medčloveško povezanost. Med našo zvesto (pretežno starejšo) publiko, stanovalce domov za starejše in bolnike, prinašamo domačnost, optimizem in vedrino ter lepoto svojega glasbenega poslanstva – predvsem pa upanje v jutrišnji dan. Zavestno si prizadevamo polepšati dan sebi in drugim tudi v prihodnje. Letos bo orkester svoj jubilej – petnajstletnico delovanja – praznoval 24. novembra z jubilejnim koncertom v Slovenski filharmoniji. Godbeniki so sicer najbolj ponosni na vsakoletne celovečerne koncerte v Slovenski filharmoniji. Orkester je gostoval v Števerjanu, Bazovici, Gropadi, Novem Vinodolskem, Puli, Schladmingu in Pliberku - kvartet klarinetov pa v Trstu, Wagrainu, Svečah in Svetih Višarjah. GLV je aktivna v seniorskem gibanju v godbeništvu (v Aktivu veteranskih godb Slovenije) in v projektih Starosti prijazne Ljubljane. 26. avgust 2015 Praznovanje rojstnega dne najstarejšega Slovenca, stanovalca Doma Poljane 6 GLV je ob desetletnici delovanja 2014 prejela srebrno priznanje Zveze kulturnih društev Ljubljana, Ministrstvo za kulturo pa ji je podelilo status društva v javnem interesu na področju kulture. Ocenilo je, da društvo izkazuje pomembnejše dosežke svojega delovanja s koncerti, z udeležbo na domačih in mednarodnih festivalih in s prispevkom k medkulturnemu dialogu. 20. obletnica Glasbenega društva Bohinj 2018 V GLV delujeta tudi dve samostojni sekciji: od leta 2013 komorna sekcija Kvartet klarinetov GLV in od leta 2019 Jazz sekcija GLV. Milan Pavliha, predsednik GLV

Slovenski Godbenik

VRELEC SPOMINOV NA GLASBO NIKOLI NE PRESAHNE

Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana slavi letos 20 let svojega delovanja. V čast jubileju je uspešno izvedla organizacijo 14. festivala veteranskih godb Slovenije in slavnostni koncert v dvorani Union v Mariboru. V sodobni glasbi, ki bolj spominja na igranje etud kot na glasbo preteklosti, napolnjeno s čudovitimi harmonijami in odličnim ritmom, je za izvajalce glasbenih del, ko prsti niso več tako gibčni kot v mladosti, legendarni dirigent Ervin Hartman pred dvajsetimi leti začel uresničevati idejo, da bi za starejše godbenike ustanovil orkester, ki bi združeval glasbenike po dopolnjenem petdesetem letu in bi imeli še željo po muziciranju. Z njimi bi dosegel vsaj dva cilja; ohranjanje zdravja in socializacijo. Ko se človek postara, mu začnejo usihati mentalne sposobnosti. Mnogi se zatekajo k reševanju križank ali pa se začno učiti tujih jezikov. Pri izvedbi glasbenih del pa mora človek bolj hitro odreagirati enako, kot voznik slaloma, zato je potrebno biti nenehno skoncentriran. Druženje je tudi sestavni del delovanja veteranov. Ob mesečnem sestajanju se veteranom na krajši slovesnosti čestita za rojstni dan in se nato poveselijo s člani, trikrat na leto pa se zberejo s svojimi življenjskimi sopotniki na izletu, kostanjevem pikniku in silvestrovanju. Z leti so ta njihova »druženja« dobila veliko bolj zavzeto in poglobljeno obliko delovanja, saj se lahko pohvalijo s številnimi nastopi, gostovanji in tudi zgoščenkami, ki so jih posneli. Še vedno pa je srebrna nit njihovega delovanja druženje. Ideja o ustanovitvi veteranske godbe je dobila širok razmah, saj je zaradi njihovega odmeva v javnosti segla do številnih godb na Štajerskem, hkrati pa tudi izven naših meja. V njihovih vrstah so Štajerke in Štajerci iz Slovenije in Avstrije. Kar tretjina glasbenic in glasbenikov prihaja na njihove vaje in nastope tudi iz Avstrije. Tako so postali tudi pomemben preko mejni povezovalec ljudi in kulture. Ob tem pa je nastanek štajerske veteranske godbe spodbudila starejše godbenice in godbenik širom Slovenije, ki so že ustanovile podobne veteranske godbe. Pred tem sta v Sloveniji že delovali dve veteranski godbi, v Ljutomeru in Mengše, a sta bili kot nadgradnja obstoječih godb, med tem ko je Štajerska godb vključila godbenice in godbenike iz širšega območje – trenutno sodelujejo v godbi godbenice in godbeniki, ki prihajajo iz okrog dvajsetih godb in ansamblov. V začetku svojega delovanja se je godba imenovala Godba veteranov Štajerske, a je na samostojnem jubilejnem koncertu ob 15-letnici delovanja, 10. novembra 2017, spontano vzniklo in s hvaležnostjo do njenega ustanovitelja, dotedanjemu imenu godbe dodala ime ustanovitelja godbe in se od takrat glasi Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana. Eden izmed viškov kulturnega dogajanja za godbo v tem letu, je bil brez dvoma nastop na Dnevu kulturnih društev Maribora v dvorani Union, kjer je izvedla praizvedbo mariborske himne MAR I BOR, v priredbi za moški zbor in pihalni orkester. Sledile so priprave na slavnostni koncert in vaje za snemanje zgoščenke »Historični marši«. Kot vrhunec jubilejnega leta pa je bil zagotovo koncert z naslovom ''Cvetje v jeseni'' z gosti in podelitev odlikovanj zaslužnim soustvarjalkam in soustvarjalcem. S svojo prisotnostjo in nagovorom je koncert počastil tudi Boris Selko, predsednik Zveze slovenski godb. Posebnost godbe sta tudi dve glasbeni skupini izmed njihovih članov: The Oldies Dixie Band, ki sta ga pred leti ustanovila Rudolf Moge in Branko Smrtnik in se lahko pohvali s številnimi nastopi in svojima zgoščenkam ter narodno - zabavni ansambel Srebrni mladeniči. Oba ansambla sta nastopili tudi na slavnostnem koncertu. Kot gosta sta na koncertu sodelovala tudi dva moška pevska zbora, KUD Slava Klavora in KUD Pošta Maribor. V sklepnem delu koncerta sta se pevska zbora priključila veteranski godbi. Skupaj so izvedli himno mesta Maribora in skladbo V nebesih vinca ni. Pri himni velja omeniti še to, da je bila prvič izvedena pred 160. leti, a takrat jo je zapel samo moški pevski zbor, tokrat pa je dejansko drugič (prvič že štirinajst dni pred tem na prireditvi Dan kulturnih društev Maribora) v priredbi za moški pevski zbor in pihalni orkester. Štajerska veteranska godba je na koncertu izvedla dopadljiv, zanimiv in skrbno pripravljen program, s katerim je navdušila polno dvorano in doživela stoječe ovacije publike. Praznovanje okrogle obletnice pa godba ni popestrila samo s slavnostnim koncertom v dvorani Union, izvedla je že prvo snemanje za svoj glasbeni album z delovnim naslovom Historični marši, na katerega bo umestila znamenite koračnice, ki so nastajale v preteklih tristo letih. Ob tem se pripravlja tudi na izvedbo svojega projekta Grajski glasbeni popoldan, saj ugotavlja, da čudoviti ambienti številnih gradov po Sloveniji, pa tudi tujini, nudijo izredne možnosti in priložnosti za kulturno udejstvovanje. Zato se je godba odločila, da ponudijo lastnikom in upraviteljem gradov možnost popestritve življenja na gradovih z novimi vsebinami in tako med njihovo zidovje privabiti čim več ljubiteljev zgodovine, glasbe in plesa. Ad multos annos! Rudolf Moge

Zveza slovenskih godb